Knjigarna

PAPIRJE NEVERJETNO VSESTRANSKI
MATERIAL, ki ga lahko uporabimo takoj in z lahkoto, vendar pa je oblikovanje izdelkov iz papirja priljubljeno in zabavno predvsem zato, ker je na voljo zelo veliko očarljivih in zanimivih vrst papirja. V tej knjigi boste našli številne izvirne zamisli, ki vključujejo vse vrste papirja, od preproste valovite lepenke do izjemno lepih ročno izdelanih papirjev s cvetnimi in drevesnimi
listi, Prikazane so različne tradicionalne tehnike, kot sta japonski origami in rimski zvitki, pa tudi sodobne, kot sta tiskanje in fototransfer, Knjiga ponuja tudi veliko predlogov za ustvarjalno krašenje navadnega papirja in lepenke, tudi z nevsakdanjimi materiali.
IZDELKI IZ PAPIRJA SO PRIVLAČNI TUDI ZATO, ker so orodje in pripomočki za njihovo izdelavo vsakdanji – večino jih imate najbrž že doma, tudi če ste začetniki. Vsi izdelki v knjigi so lahko čudovita darila, čeprav vas bo morda mikalo, da bi jih kar sami obdržali. Razumljiva, postopna navodila in preproste šablone omogočajo, da pri izdelavi ne boste imeli težav, Poleg tega knjiga ponuja veliko možnosti, da izdelke oblikujete po svoje – zato srno vanjo vključili tudi opis različnih papirjev s praktičnimi napotki in predlogi za njihovo uporabo.

ZDAJ PA VESELO NA DELO. ODKRIJTE lepoto in uporabnost papirja – ob tako veliki izbiri se tega ustvarjalnega gradiva neštetih možnosti ne boste naveličali…

Metulji so ena naj številčnej ših, najpestrejših in tudi najlepših skupin žuželk. Morda je prav to prispevalo, da so danes razmeroma dobro raziskani in da je bil že zgodaj spoznan tudi njihov ekološki in naravovarstveni pomen. Slednji se kaže v tem, da imajo metulji značaj indikatorske skupine, ki zanesljivo govori o značilnostih in posebnostih obravnavanega območja, o stopnji biotske pestrosti območij in o stopnji njihove naravne ohranjenosti. Za metuije je značilno tudi to, da so mnoge vrste zelo občuljive in ranljive za spremembe okolja in da lahko postanejo zaradi neustrezne rabe prostora hitro ogrožene ali pa lahko na prizadetem območju celo izumrejo. Tak primer dobro ilustrira rdeči apolon (Parnassius apollo), ki je postal v nekaterih delih Evrope ogrožen že v začetku devetnaj stega stoletja, in je bil kot prva vrsta metulja na sploh na Bavarskem zavarovan že leta 1835.
Prvi celovitejši in mednarodno podprti poskus ohranjanja metuljev je bila Bernska konvencija, ki je bila sprejeta v švicarskem mestu Bern leta 1979. Slovenija jo je ratificirala šele dvajset let kasneje, leta 1999, s sprejemom Zakona o ratifikaciji konvencije o varstvu prosto živečega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Uradni list RS, št. 1711999). Seveda ni šlo samo za varstvo metuljev, ampak vseh ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter njihovega življenjskega okolja. Posebej pomemben je 4. člen konvencije, ki zavezuje države pogodbenice k ohranitvi življenjskih prostorov prostoživečih vrst. Konvencija ima štiri dodatke, od katerih je s stališča ohranjanja metuljev pomembnen predvsem dodatek II. V njemje navedenih 26 vrst metuljev, med katerimi je kar 15 takih, ki žive tudi v Sloveniji. Po tej konvenciji imajo te vrste status strogo zavarovanih vrst, katerih življenjsko okolje je potrebno ohranjati.
Žal je imela Bernska konvencija med evropskimi državami razmeroma skromen praktični efekt. Ponovno upanje za ohranjanje narave je prineslo leto 1992, ko je Evropska skupnost sprejela Direktivo o habitatih, ki je, prav zaradi slabih preteklih izkušenj, v veliki meri »posvojila« vrste iz Bernske konvencije. Uvedla je tudi jasnejše obveznosti držav članic do sprejetih varstvenih usmeritev. V tej direktivi najdemo metuije v dodatkih II in IV Za vrste iz dodatka IIje potrebno določiti varstvena območja, vrste iz dodatka IV pa morajo biti zavarovane, njihove habitate pa je potrebno ohranjati. Takšno je bilo, vsaj v grobih obrisih, pravno stanje ohranjanja metuljev v Evropi pred vstopom v tretje tisočletje. In kako je bilo takrat v Sloveniji? Uredba o zavarovanih živalskih vrstah iz leta 1993 je poimensko navajala samo 5 vrst metuljev, zavarovane pa so bile tudi vse nad naravno gozdno mejo živeče vrste. Od leta 1992 smo imeli tudi Rdeči seznam ogroženih vrst metuljev, ki pa je žal imel samo značaj strokovnega gradiva brez pravnih posledic. Stanje je bilo torej slabo, še posebej zato, ker ni omogočalo habitatskega in območnega varstva, ki pa je edina storkovno utemeljena in dolgoročno usmerjena metoda ohranjanja narave. Zato ne preseneča, da so bila izjemno velika pričakovanja naravovarstvenikov, v tem primeru tudi metuljarjev, ko je Slovenija leta 2002 pripravila projekt Natura 2000. Mnogi so v tem projektu, ki je bil pridružitvena obveznost Slovenije ob vstopu v Evropsko zvezo, videli zadnjo in morda celo edino resnično priložnost, da se v našem naravovarstvu končno nekaj premakne in da bodo tudi metulji zafrfotali v sončnejši dan…

Od vseh naravoslovnih vedje nemara prav zameslovje še najbolj preučevanja vredno, saj je ena izmed najstarejših in najmanj raziskanih. Zmaji so predmet preučevanja že od najzgodnejših dni
človeštva, pa vendar o nobenem drugem zemeljskem bitju ne vemo tako malo kakor o njih.
In medtem ko mnogi znanstveniki menijo, da o rastlinstvu in živalstvu tega sveta dandanašnji vemo že malone vse, nas na malo znanem področju zmajeslovja čaka še dolga, neprehojena pot
k vznemirljivim novim odkritjem…

Avtorica – plesna kritičarka Judith Mackrell- je ubrala dobro pot, saj predstavlja ples skozi množico oblik, ki nastajajo v repertoarjih sodobnih zahodnih gledališč. Njihov zgodovinski razvoj se zrcali v opisu najpomembnejših del znamenitih koreografov (Petipaja, Balanchina, Grahamove, Bejarta, Ashtona, Bauscheve … vse do nasprotujočega sodobnika Morrisa …).

Najbolj zgovorno pa najbrž o zanimivi vsebini knjige pričajo prav naslovi njenih posameznih-poglavij: Razumevanje plesnega sloga, Razumevanje baleta, Razumevanje modernega plesa, Razumevanje post-modernega plesa, Razumevanje sestavnih delov, Od kod prihajajo koraki, Zgodbe, ki jih pripoveduje ples, Poslušanje glasbe, Združevanje korakov, Improvizacija, Ples in kamera itd.
Za temi naslovi pa se seveda skrivajo številna avtoričina premišljevanja o učinkih, ki jih ustvarijo posamezni plesni vzorci in njihove ponovitve, o izvoru korakov, o načinu poslušanja glasbe, o improvizaciji, o plesalcih, o kostumih, o odru, o kameri itd…, ki bralcu postopoma razkrivajo »čarobno formulo« za razumevanje plesa.

Poleg postopnega odstira nja tančice s plesne govorice, avtorica navdušuje tudi z lahkotnim in zabavnim slogom pisanja, saj v tem zelo koristnem prispevku o plesni umetnosti ne manjka anekdot in naravnost nagajivih »plesnih opravljanj«. A vse to je namenjeno le enemu cilju, odgovoriti na vprašanje: Kaj vse nam lahko v resnici pove ples?

»Vse kar potrebujemo za razumevanje plesa, je radovednost…«, je v uvodu knjige zapisala avtorica. Prav gotovo so radovedni tudi slovenski ljubitelji plesa. In teh ni malo…