Knjigarna

x Slovenesčina za začetnike#Slowenščina #Slovenščina #Jezik #jezikoslovje #SlovenesčinazazačetnikeSlowenisch Sprachfuhrer & Worterbuch je idealno gradivo za vsakogar, ki se zanima za učenje slovenščine1. knjiga združuje slovar in vodnik za začetnike; vključuje izgovor na slovenskem jeziku, števec besed in podrobna razlaga. To je idealna pomoč za vse, ki se želijo seznaniti s tem jezikom, omogočitev besede in uživanje v slovenskem jeziku.

Eden najbolj izvirnih in prodornih mislecev našega časa Erich Fromm v tej izvrstni knjigi na temelju psihologije, etike in filozofije poudarja človekove potrebe po učenju in izpopolnjevanju v veščinah umetnosti življenja. Smisel in cilj življenja je naša sreča. Poglavitna etična dolžnost posameznika je, da postane on sam, da torej postane to, kar je sposoben, da povsem razvije in udejanji vse svoje zmožnosti – razum, ustvarjalnost, dobroto in ljubezen – in doseže srečo. Ta je namreč dosežek človekove notranje dejavnosti, ne pa dar bogov. Sreča in radost tudi nista posledica zadovoljitve potrebe, ki izvira iz nekega telesnega ali duševnega pomanjkanja, niti sprostitve napetosti, marveč izražata človekovo živost, njegovo moč razuma, čustvovanja in ustvarjalne dejavnosti. Sreča je znamenje, da je posameznik odkril odgovor na svojo življensko nalogo: da ustvarjalno uresniči svoje zmožnosti, postane eno s svetom, ob tem pa ohrani skladnost svoje osebnosti. Sreča je mera odličnosti v umetnosti življena in mera vrline, kot jo pojmuje humanistična etika…

Etika kot samostojna znanstvena oziroma filozofska disciplina se je pri starih Grkih izoblikovala sorazmerno pozno, pravzaprav šele z Aristotelom. Vendar pa so razmišljanja o etičnih vprašanjih razmišljanja o najvišjih življenjskih vrednotah, o krepostnem in srečnem življenju in o njegovem nasprotju, o razmerju med srečno st jo posameznika in njegovimi obveznostmi do sočloveka in do skupnosti, o kriterijih, po katerih se je treba ravnati pri življenjskih odločitvah – v grškem svetu navzoča že od najstarejših znanih začetkov. Usedline razmišljanj o teh in podobnih vprašanjih srečujemo v anonimnih rekih in pregovorih, ki predstavljajo zakladnico stoletne ljudske modrosti in življenjskih izkušenj neštetih generacij. Takšnih razmišljanj so polne najlepše pesniške mojstrovine – Homerjeva Iliada in Odiseja in. Heziodova didaktična pesnitev o Delih in dnevih, pesmi in fragmenti elegikov, jambografov in drugih liričnih pesnikov, Sofoklove, Ajshilove in Evripidove tragedije itd. Seveda pri tem ne gre za teoretična in sistematična razpravljanja, temveč za aforistično zaostrene in duhovito poantirane sentence in refleksije ali za praktične nasvete in navodila, kako ravnati v različnih življenjskih situacijah…

Knjiga je, dokler neprebrana leži pred nami, sestavljanka predavanj in sestavkov. Za bralca lahko postane zbir, ki se mu ni več treba ukvarjati z osamosvajanjem besedil. Tako se bralec vidi privedenega na pot, ki jo je pred njim že prehodil avtor, ki, če gre vse posreči, kot auctor sproži augere, rast.
V našem primeru se moramo kot že doslej truditi, da temu, kar je že davno treba misliti, a je še nemišljeno, vztrajno poskušamo pripraviti področje, iz razprostrtja katerega nemišljeno nagovori mišljenje.
Če bi to bil avtor, ne bi mogel nič izraziti in sporočiti.Verjetno ne bi smel niti spodbujati, saj so si spodbujeni že gotovi svojega vedenja.
Ko pa to vznikne, lahko avtor na miselnih poteh samo kaže, ne da bi sam bil modri v smislu sophós.
Miselne poti, za katere je preteklo sicer res preteklo, pobistveno [Gewesendes] pa še prihaja, čakajo, dokler jih misleči kdaj ne prehodijo. Medtem ko utečeno in v najširšem smislu tehnično predstavljanje vedno hoče še naprej in vse vleče s sabo, pa kažoče poti kdaj pa kdaj sprostijo pogled na edinstveno po-gorje [Ge-birg]…

Knjiga zajema široko in raznorodno tematiko. Sporočilo vseh njenih prispevkov, podobnih in različnih, pa govori o trajnem človekovem prizadevanju, ki postaja danes pomembnejše kot kdajkoli – o ustvarjalnosti. Ustvarjalnost mišljenja in domišljije je tista sila, ki spodbuja in pogojuje razvoj v kulturi, v umetnostih in znanostih. Razpravljanje o njej in njenih številnih pojavnih oblikah me je zaposlovalo vse življenje, posebej me je pritegnilo v novejšem času, ko sem se ‘ tudi zunaj svoje stroke srečaval z izjemnimi, komaj predstavljivimi napori ustvarjalnega duha. .
Izbrana predavanja, objave, govori in nagovori zadnjih desetih, dvanajstih let so razdeljeni v štiri dele. V prvem delu pod naslovom Svet vrednot razpravljam o kulturi v širšem smislu, vključujem tudi znanost. Prispevki govorijo o univerzalnih vrednotah, ki delno že konstituirajo duhovno podobo sveta, predvsem pa ostajajo cilj prizadevanj: demokracija, človekove pravice, socialna država, strpnost, odgovornost. Med vrednote prištevam tudi vidnejše ustanove kulturnega značaja, zlasti take, ki so narodnoobrambno ali civilizacijsko naravnane.
Najobsežnejši del knjige zavzemajo prispevki, uvrščeni pod zbirni naslov Umetnosti. Gre za obsežnejše in krajše objave, ki obravnavajo književnost in druge umetnosti. Pri književnosti je težišče na slovenski pisani besedi oz. besedni umetnosti od Brižinskih spomenikov in Janeza Svetokriškega do srede dvajsetega stoletja. Ob Prešernu, Cankarju in drugih predstavnikih naše literature se srečujemo tudi z manj znanimi vsebinami. Poudarjena je aktualna vloga poosamosvojitvenega časa, ko smo s simpozijem o Balantiču in Hribovšku pred leti kanonizirali dva mlada, po drugi svetovni vojni dolgo prezrta pesnika. Sintetično zasnovana sta prispevka o temeljni naravnanosti slovenske književnosti od začetkov do samostojne države kakor tudi predstavitev nacionalne zbirke slovenskih pesnikov in pisateljev. Tematiko dopolnjujejo pogled na »knjigo knjig«, razmislek o Goethejevem Faustu in refleksija o privlačnostih branja.
Kot pri književnosti so tudi razmišljanja o naši likovni umetnosti in arhitekturi urejena kronološko. Tematsko zastopani so ustvarjalci, o katerih sem govoril v funkciji predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti na pobude od zunaj. Naneslo je, da sem se ustavil ob nekaj zanimivih, morda kar atraktivnih temah – od spominske knjige ljubljanske plemiške družine sv. Dizma,Jelovška, Plečnika in Goršeta do Edvarda Ravnikarja in mozaika p. Rupnika v Vatikanu…

Filozof in pisatelj Vinko Ošlak se v pričujoči knjigi posveča zahtevni temi: razpravlja o verskih in filozofskih nagibih za rast in vztrajanje v svoji narodnosti in jeziku.
“”Narod je skupnost s posebnostmi, ki pa je naravnana na univerzalnost. Narod je pot profanega ljudstva, zaznamovanega z vrsto posebnosti, kakor sta predvsem jezik in kulturno izročilo, v smeri univerzalnega Božjega ljudstva, ki teh posebnosti ne odpravlja, ampak jih povzema na višji ravni, ki si bo nazadnje našla svoj zunanji izraz tudi v skupni občečloveški kulturi in skupnem občečloveškem jeziku, pri čemer nikomur ne bosta odvzeta narodni jezik in kultura…

Knjiga spremlja donedavna eno navplivnejših ameriških družin od prihoda prvega prednika v Boston, preko poslovnih in političnih uspehov ob tragediji, ki so ves čas spremljale Kennedyjev klan. Zgodba je prepletena s številnimi zanimivimi podrobnostmi, ki pojasnijejo marsikatero odločitev in potezo, ki so jo naredili tako člani Kennedyjeve družine kot njihovi predniki ali nasprotniki…

Knjiga se ukvarja z odnosom med slovenskimi političnimi funkcionarji in najvišjimi javnimi uslužbenci, torej odnosom med politiko in vrhom birokratskega aparata. Jasna razmejitev med politiko in birokracijo je v modernih demokracijah sicer vprašljiva, saj birokracija ni več zadolžena samo za izvajanje odločitev političnih funkcionarjev, ampak so javni uslužbenci vključeni tudi v proces oblikovanja politik.
S celovitim znanstvenim pregledom upravno-političnih odnosov je knjiga zaorala ledino v objavi tovrstnih knjižnih del pri nas, redka – in zato cenjena – pa so tudi v svetovnem merilu. Politika birokracije prinaša v primerjavi z drugimi podobnimi deli v tujini zlasti novo empirično kakovost, saj vsebuje obširno empirično študijo slovenskih politikov in najvišjih javnih uslužbencev ter odnosa med njimi…