Voodoo valček za epileptike je konceptualno literarno delo, o čemer priča tudi podnaslov Hipergrafično Romanje v 36 urah.
Gre za večplasten presek transgresivnega satiričnega minimalizma in alkemične destilacije besede. (Ne)vidna sled, ki povezuje celoten tekst v romaneskno celoto, je vprašanje radikalne svobode, razodete s pomočjo epileptičnih napadov.
Epilepsija je v delu zarisana kot skica za prosojnost bivanja, obravnavana kot medicinski, zgodovinski in umetniški fenomen; celo kot eksces. In pa seveda kot mejno stanje človeške eksistence. Za raziskavo tega fenomena se je avtorica odločila po tem, ko jo je sredi tridesetih let presenetila ta bolezen.
Voodoo valček pa je tudi in predvsem zgodba o štirih epileptikih, katerih usodno srečanje povzroči konec starega in rojstvo novega Sveta. Poglavja so povezana s pomočjo tako imenovanih hipergrafij, multiplicitet digitalnega jaza, ki jih je z računalniško miško narisala avtorica sama.
ODLOMEK:
PRVA URA
Jaz sem moški.
Nisem ženska.
Jaz sem moški, ki imitira žensko.
Nikoli nisem bil ženska.
Nikoli nisem kupoval Always Ultra Sensitive, z mehko in nežno zgornjo plastjo.
Ne vem, kaj pomeni čutiti-in-dihati-kot-ženska.
Vem pa, kaj pomeni čutiti-kot-moški-ki-se-oblači-in-igra- kot-ženska.
Nikoli nisem želel spremeniti spola.
Nisem ženska-duša-ujeta-v-moškem-telesu.
Nočem imeti vagine.
Ne pijem jutranjih koktajlov z estrogeni, s premarini, z estradioli, estroni, s pomarančo in palmo.
Imeti vagino še ne pomeni imeti čudovitega življenja.
Življenja za vse štiri letne čase.
Čase, ki izginjajo.
Pomladi in Jeseni delam kot moški, oblečen v žensko, da bi lahko Pozimi in Poleti potoval kot moški, oblečen v moškega.
Devet zjutraj.
Rdeča Četrt.
Zeleni Kabare.
Barndesteeg 19.
Sex Tornado potopljen v kitajsko hrano.
Še vedno sem samo moški, ki imitira žensko.
Z lahkoto spreminjam velikost in obliko svojih prsi, barvo ustnic in nohtov.
Manikura, pedikura, podaljšava, poslikava.
Vedno znova upodabljam in izumljam svoje telo, tako kot vsaka generacija vedno znova upodablja in izumlja Jezusa Kristusa.
Našega Gospoda.
Raz 1,18-19: Ne boj se! Jaz sem Prvi in Zadnji in Živi. Bil sem mrtev, a glej, živim na veke vekov in imam ključe smrti in podzemlja
Kličejo me ORFAN.
Mnenja
Počisti filtreZaenkrat še ni mnenj.