Za potrebe pričujoče spremne besede sem si šel v Cobissa pogledat, kaj se na Slovenskem bere. Odkril sem, da iz goščavja ženskih romanov (v smislu romantičnih zapletov) štrli pri vrhu ven le še nekaj versko-spekulativnih trilerjev. Morda še kak obdukcijski krimič, no. Vsekakor med stotimi najbolj sposojanimi knjigami ni niti enega humornega besedila! Slovencem za »komični oddih« očitno zadoščajo TV serije, kjer se jim ni treba bati, da se ne bi smejali o pravem času, saj jih vodi tonska podloga studijskega smeha. To me je kar malo potr1o, kajti smeh na ravni pogojnega ref1eksa se mi zdi poneumljajoč – dokler se nisem spomnil, da tele spremne zagotovo ne bo šel brat nihče, ki mu ni mar žlahtnega humorja. Kruta resnica v svetu »tam zunaj« se nas, vsaj v trenutkih bralnega oddiha, torej ne tiče.
Ljubiteljem in ljubiteljicam humorja seveda ni treba ne vem kako na dolgo in široko predstavljati Jeroma Klapka Jeroma (1859-1927), avtorja znamenitega humorističnega potopisa Trije možje v čolnu (slov. izd. 1952, 1972, 1987,2004) in njegovega nadaljevanja Trije možje se klatijo (slov. izd. 1959, 1974). Povejmo le, da je bil brez prave šolske izobrazbe, saj je pri petnajstih ostal sirota (sicer paje družina že prej obubožala). Tako ss je moral zmlada sam služiti kruh, sprva kot železniški pisar, pozneje pa kot potujoč gledališčnik. Na srečo ga je izpovedna nuja gnala, da je začel popisovati svoje izkušnje, in leta 1885 je v knjižni obliki izšel uspešen sad teh prizadevanj, knjiga z naslovom Na odru – in ob njem; Bežna kariera nesojenega igralca. Že ta prvenec se je odlikoval po živem smislu za opazovanje in po hudomušni obdelavi…
Mnenja
Počisti filtreZaenkrat še ni mnenj.