Moj boj – Mein Kampf (3. ponatis)

Moj boj

Politika

Politika in politična smer Adolfa Hitlerja je bila Nacicem. Nacionalsocializem (skrajšano nacizem) je vrsta skrajno totalitarističnega, nacionalističnega in agresivnega fašističnega političnega gibanja, ideologije in političnega sistema.

Politični zzraz se uporablja v povezavi z diktatorsko Nemčijo v letih 1933-1945, imenovano tudi Tretji rajh (Das Dritte Reich), ko je bila na oblasti NSDAP pod vodstvom Adolfa Hitlerja. Nacisti trdijo, da je nemški, arijski narod višji od ostalih. Tako kot pri ostalih totalitarističnih sistemih so tudi pri nacizmu dajali poudarek na vzgoji mladih v duhu nacizma in ustanovili Hitlerjevo mladino (Hitler jugend).

Adolf Hitler

Adolf Hitler je bil rojen v Braunau am Inn, Avstrija 20. aprila 1889. Leta 1907 po smrti svoje matere se je Hitler preselil na Dunaj in delal kot borilen umetnik. Hitler je bil zavrnjen z Akademije za likovno umetnost in ob izbruhu prve svetovne vojne se je Hitler pridružil nemški vojski. Med vojno je bil Hitler poškodovan v bitki pri Somme in dobil Iron Cross in značko črne rane.

Prva svetovna vojna je leta 1919 sklenila s podpisom Versajske pogodbe. Ker je bila Nemčija glavna agresorka za prvo vojno, so bili prisiljeni plačevati velike zneske denarja in demilitarizirati svoje sile. Hitler je skupaj z mnogimi Nemci ugotovil Versajsko pogodbo kot vir ponižanja za Nemčijo.

V poskusu ponovne vzpostavitve nacionalizma in moči Nemčije se je Adolf Hitler pridružil Nemški delavski stranki. Hitler je hitro zagledal svojo slavo v tej zabavi, saj so njegovi navdušeni govori v lokalnih pivnicah zahtevali obnovo Nemčije. Hitlerjev antisemitski program je postal del njegovih govorov, saj je želel “očistiti” Nemčijo Judov in, v njegovih očeh, druge nezaželene etnične, družbene in politične skupine. Hitlerjevi močni govori so skupaj z njegovo knjigo Mein Kampf omogočili, da postane pomemben politik po vsej Nemčiji.

30. januarja 1933 je nemški predsednik Paul von Hindenburg imenoval nemškega kabineta Adolfa Hitlerja in vodjo ali führer Nacionalne socialne nemške delavske stranke (nacistična stranka). Ta trenutek je zaznamoval pomembno zgodovino, saj je Hitler hitro razširil moč in obseg državne policije, znanega kot Gestapo. Hitler je končno lahko nadziral tako zakonodajne (zakonodajne) kot izvršilne (zakonske) podružnice, ki so Nemčiji daleč malo preprečile njegovo voljo.

Adolf Hitler je kmalu začel sprejemati protisemitske zakone, ki so židovskim državljanom prepovedali lastništvo premoženja ali podjetij in jih nazadnje prisilili v geto od svojih domov. S temi zakoni je Hitler lahko pravno opredelil, kaj je “čisti nemški”, in da odtujiti vsak etnični ali politični cilj.

Vojna

1. septembra 1939 je Nemčija napadla Poljsko. Ta invazija je začela krvavi konflikt v svetovni zgodovini, znani kot druga svetovna vojna. Skozi samo vojno je Hitler še naprej stopnjeval preganjanje nad evropskim židovskim prebivalstvom z ustanovitvijo koncentracijskih taborišč v večjem delu Nemčije in Poljske. V teh koncentracijskih taboriščih je prišlo do smrti milijonov Judov, Ciganov, invalidov, komunistov, homoseksualcev in številnih drugih “sovražnikov države”. Ne samo, da je bil Hitler odgovoren za to množično ubijanje po vsej Evropi, vendar je njegova invazija v Združeno kraljestvo, Afriko in Rusijo povzročila milijone mrtvih vojakov in civilistov. Ko je vojna napredovala, so se zavezniške sile potopile globoko v Evropo, spremenile plimovanje vojne in povzročile uničujoče udarce Nemčiji.

Adolf Hitler je 30. aprila 1945 storil samomor v svojem bunkerju v Berlinu. 7. maja 1945 se je Nemčija brezpogojno predala zavezniškim silam. Hitlerjeva politična in rasna ideologija mu je omogočila, da se je spustila na oblast v Nemčiji in povzročila vojno, ki je vzela milijone in milijone življenj. V zgodovini je malo imelo tako zloglasno vlogo, Adolf Hitler pa se bo za vedno gledal kot enega izmed najbolj, če ne najbolj, najbolj razvitih in prezrtih voditeljev vseh časov.

Zanimivosti

Moj boj (Mein Kampf)

Ko so leta 2016 v Nemčiji objavili Hitlerjev Moj boj (Mein Kampf) skupaj z obširnimi komentarji, smo o tem pisali številni mediji po svetu. Približno 3700 opomb in komentarjev zgodovinarjev je namenjenih temu, da bi bralci razumeli dogajanje v času nacizma.

Založnik, Inštitut za sodobno zgodovino iz Münchna, je izdajo pripravljal dolga leta in naredil vse, da ponatis Mojega boja ne bi spodbujal k širjenju diktatorjevih idej.

Propaganda

Delo samo po sebi je propagandno, ne nazadnje ga je Hitler s tem namenom tudi pisal in je bilo od konca druge svetovne vojne prepovedano, komentirana izdaja pa velja za znanstveno. Ponatisnili so 70.000 izvodov in na presenečenje založnika so bili razprodani v nekaj tednih. Sledilo je še nekaj ponatisov, peti prav v teh dneh.

Veliko povpraševanje je spodbudilo še drugo založbo. Schelm iz Leipziga, ki izdaja desničarske knjige, želi objaviti ta Hitlerjev nacistični manifest brez komentarjev. Na spletni strani so objavili: »Izvirno besedilo je namenjeno razsvetljevanju ljudstva ter zgodovinskemu dokumentiranju v znanstvenih okvirih.« V resnici je bila to propaganda.

Znanstveniki z münchenskega zgodovinskega inštituta so ogorčeni. Ne gre za to, pravijo, da si komentirana in nekomentirana izdaja konkurirata, temveč gre za politični spopad.

Čeprav neonacizem v Nemčiji vse prej kot spi in čeprav več študij o mladih kaže, da se med njimi krepita skrajno desničarstvo in rasizem, pa je uradno Hitler še vedno v dobršni meri tabujska tema. Nemčija je po vojni na uradni ravni temeljito obračunala s svojo nacistično preteklostjo, del tega obračuna pa je bilo tudi demoniziranje Hitlerja.

»Desetletja so nas učili, da moramo nanj gledati kot na demona in ne človeško bitje. To se zdaj spreminja in prehaja v karikaturo. Prej je bil ultimativni zlikovec, zdaj pa je ultimativni idiot,« je napisal nemški zgodovinar in satirik Cäsar Zehrer.

Hitler ljudi zelo zanima tudi 71 let po smrti. Številne nove biografije, dokumentarci in zgodovinski učbeniki se vsako leto ukvarjajo z najgrozovitejšim človekom, ki se je kdajkoli rodil. Hitlerjevo življenje velja za eno od najbolje raziskanih zgodovinskih tem.

Nacionalsocializem

Vendar je brati o njem izpod peresa zgodovinarjev nekaj drugega kot brati Hitlerjevo pisanje, še posebej v Nemčiji in sploh Moj boj, ki je agitpropovski, antisemitski, rasistični in hujskaški. V Nemčiji je kazensko pregonljivo spodbujanje nacionalnega, rasnega, verskega sovraštva. Kaznivo je tudi poveličevanje nacionalsocializma.

Kazen

Zato se bo založba Schelm zelo verjetno znašla na sodišču, ko bo knjigo izdala. Za zdaj se v javnosti brani s tem, da bo v knjigi tudi uvodna beseda, ki vsebuje komentarje. Vprašanje je, kakšna bo ta uvodna beseda in ali bo sploh zadostovala, da bo sodišče besedilo ocenilo kot izvirnik, ki je namenjen znanstvenemu raziskovanju, kakor se zanaša založba.

Od lani, ko je minilo sedemdeset let od Hitlerjeve smrti, tiskanje Mojega boja ni več pravno prepovedano, saj so avtorske pravice potekle. Vedno pa obstaja bojazen, da rasistične in protisemitske ideje s širjenjem dobijo nove privržence. V drugih državah, kjer so Moj boj izdali, se to ni zgodilo.

Kako plodna tla za to danes nemška, je težko reči, da pa so bila v času vzpona nacizma in med njegovo vladavino plodnejša kot na primer pod Hitlerjevim vzornikom Mussolinijem italijanska, pa ocenjujejo vsi zgodovinarji, ki so preučevali oba diktatorja.

Zelo različna mnenja v zvezi z izdajo Mojega boja, ki se pojavljajo v Nemčiji, kažejo, da Nemci še vedno ne vedo, kako se soočiti s svojo nacionalsocialistično preteklostjo.

Zadnji del povzet po časniku delo*