AUM Melodija Ljubezni

Gotovo najslavnejša mantra sodobnega sveta, ki se je po transliteraciji začela uporabljati kot OM, v knjigi Josepha Bharata Cornella, ki slovi kot učenec učenca Paramhanse Joganande, Svamija Krijanande, meso postane. Otipljiva prisotnost Boga v stvarstvu, kozmični zvok, ki nas pomaga zdraviti in ščititi pred vsem. In ne samo zvok, ki ga marsikdo sliši kot nebeške harfe, ampak tudi svetloba, kozmična ljubezen, modrost, moč, mir, radost in spokojnost. Blagoslovljeni tolažnik in naš najboljši prijatelj, ki nam stoji ob strani tudi v najhujši stiski, kar potrjujejo tudi številna pričevanja prijateljev in znancev avtorja. Sredi bobneče nevihte, v kateri se razpre nebo in na tla spusti hudo točo, zaščiti tri pohodnice; pomaga ozdraveti Joganandovi učenki na operacijski mizi ali pomaga umiriti strasti, ko vodja šolskega okrožja zaradi neprimernega vedenja odpusti šolskega trenerja. Zahodna tradicija ga pozna tudi kot amen ali tako bodi.

Sveti zvok se pojavlja v vseh mogočih duhovnih tradicijah, slišijo in častijo ga mistiki vseh religij. Enako kot mora v svetilki zasvetiti svetloba, tudi AUM prinaša prisotnost Boga v vseh pojavnih oblikah na Zemlji in onkraj nje.

Avtor nam v svoji knjigi AUM: Melodija ljubezni predstavi, kako nas lahko ta AUM, iz katerega vse izhaja in kamor se vse vrača, popelje globlje vase in poglobi stik z Bogom, univerzumom oziroma s tistim, v kar verjamemo. S pričevanji, z meditacijami in vizualizacijami, v katerih AUM odigra osrednjo vlogo, nam pomaga navezati stik z najglobljim v sebi. Čantanje AUM in navezovanje stika z njim nam širi zavest in nas združuje z duhom. Knjiga prinaša sveto pot do vse globljega doživljanja božanskega. Ko smo v stiku z AUM, nas čakajo neverjetna spoznanja in intuitivni uvidi. Občutimo enost z vsem, kar je, umirimo svoj um in širimo zavedanje. Blaženim nam nič ne more do živega. AUM je univerzalna in vsemogočna sila, ki vse duše žene k Bogu.

Odlomek iz knjige AUM – Melodija ljubezni (poglavje Ko vidimo AUM v naravi):

»Zavezo z naravo lahko sklenemo le v sebi, kot sklenemo zavezo z AUM.« (Svami Krijananda)

Joganandov učenec mi je zaupal svojo izkušnjo: »Med kopanjem v reki sem prepoznal AUM kot vodo, ki se je vrtinčila okoli telesa, kot trdne kamne v reki in kot sončne žarke na golih prsih. Medtem ko je AUM bučal v brzicah, sem začutil vode svetega AUM, ki so se pretakale skozme.«

AUM se prek različnih ravni astralnih vibracij utrdi kot materija. Tokovi vibracij so elementi eter, zrak, ogenj, voda in zemlja. V naravi lahko vidimo strjene izraze elementov: v praznini vesolja, v premikajočih se tokovih zraka, ognjenih vulkanih, valovitih jezerih in dostojanstvenih gorah.

John Muir je v divjini občutil vibriranje vsake celice in atoma z glasbo ter življenjem. Kot da bi se tudi gore raztopile v ‘neprimerljivega duha svete svetlobe’.

Ko vidimo AUM, ki vibrira, v fizičnih oblikah, se združimo z esenco življenja. Naslednji dve vaji vam bosta pomagali otipljivo občutiti prisotnost AUM v stvarstvu, da bo meso postal v vaši zavesti.

Meditirajte na prostem, lepem vrtu ali drugje v naravi.

Vaja: Meditacija videnja AUM v naravi

Univerzum se projicira od Boga prek vibracij …

Svami Krijananda
AUM ne samo izvira iz Boga, ampak je Bog.

Paramhansa Jogananda
Svetnik je vprašal Boga: »Zakaj je nastalo stvarstvo?«

Gospod je odgovoril: »Ker sem želel razširiti radost še v vašo sredo.«

Narava Boga je blaženost. Ker je želel razširiti svojo radost, nas je ustvaril prek kozmične vibracije AUM. Ko sklenemo zavezo z AUM, stopimo v reko božje ljubezni in se pretakamo skupaj z njo. AUM je Božanska mati, ki obstoji v srčiki vsega. V vaji videnja AUM v naravi poskušajte občutiti njegovo blaženo prisotnost v vsem, kar vidite in slišite.

Sonce je oblika AUM. Zazrite se v Sonce. Oglejte si njegove žarke, ki se spuščajo, grejejo bližnje hribe, vdihujejo življenje v drevesa in travnike, prekrite s cvetjem. Pomislite, kako je vse življenje odvisno od Sonca. Zazrite se v rastlino, občutite, kako jo hrani neverjetna sila, ki seva iz naše zvezde.

Enako kot je ledena gora nastala iz vode, je Sonce nastalo iz AUM. Kabir je dejal: »Sonce je najneposrednejša ‘fizična’ oblika AUM, kar jih lahko doživimo, saj gre za zares utrjen in materializiran AUM.«

Poglejte Sonce in vidite AUM. Imejte ga za materializirani AUM.

Občutite njegove žarke, ki vibrirajo, se spuščajo iz nebes, manifestirajo in ohranjajo pri življenju vse življenje, ki vas obdaja.

Imejte vsako ptico in cvetlico za utrjeni AUM. V ozadju vsake oblike občutite prisotnost in vibracijo AUM. Občutite in slišite vso naravo, ki oznanja in prepeva AUM.

Naj vas vsak zvok spomni na AUM.

Zvoki nas lahko vznemirjajo tudi v svojih zunanjih fizičnih imitacijah.

Svami Krijananda
Pozorno prisluhnite zvokom okoli sebe: pišu vetra – bučanju reke – brenčanju čebele – radostni pesmi ptice. Sklenite zavezo z vsemi glasovi, ki jih zaslišite. Popolnoma se odprite zanje. Občutite, kako vstopajo v vas. Prisluhnite in občutite AUM v vsakem zunanjem zvoku.

Oglejte si veter, ki piha skozi drevje in po travnatih poljih. V vsakem tresočem se listu in po nebu plavajočem oblaku – v vsakem gibu – vidite nihanje svetega AUM.

Zaznavajte AUM v vsem, kar počnete, vidite in slišite.

Opazujte, kako vse se Bog izraža prek kozmičnega AUM. Oglejte si, kako je vaša nevidna mati v stvarstvu postala vidna.

Bodite pozorni na čudežno edinstvenost slehernega drevesa in osebe. Navdušujte se nad nešteto izrazi AUM, ki jih vidite pred seboj.

Ko sklenemo zavezo z AUM, lažje razumemo jezik vsega stvarstva in se izražamo v njem. Ko se združimo z AUM, se združimo z vsem, kar obstoji.

Živite v zavesti AUM

»Niste fizično telo, ampak blažena manifestacija AUM.« (Svami Krijananda) Živite v zavesti AUM. Kdor pri svojem delovanju ves čas prepeva AUM s celotnim bitjem in žitjem, v življenju nenehno prepeva o radosti.

Vaja: Meditacija nebes in zemlje, ki so se me dotaknili

Trava v preriji niha sem ter tja v vetru … oblaki lebdijo na nebu … ptice pevke se zbirajo v bližnjem drevesu … ob vsem tem zapoje srce. Nismo samo opazovalci lepot narave. Duša je vseprisotna, zato se vse dogaja znotraj nas.

Ego je duša, ki se je poistovetila s telesom. V zavesti ega vidimo samo sebe in ne drugih resničnosti. Ko se poglobimo v naravo, »telo izgine in osvobojena duša gre na tuje«. (John Muir) Samo s širjenjem onkraj fizičnega telesa lahko sklenemo zavezo z Bogom.

Ljudje smo radi v naravi, ker v njej vidimo plemenite lastnosti, ki si jih želimo tudi pri sebi. Narava v nešteto oblikah pomaga obogatiti dušo in jo razširiti. Šri Ramakrišna je prosil svojega učenca, mojstra Mahašajo, naj meditira vsakič, ko vidi stoječo vodo, ker nas spokojnost vode spominja na brezdanjost Boga.

Angleški pesnik Richard Jefferies je dejal, da se ga vse v naravi – cvetlica, jezero – »dotakne in mu izroči del sebe«. Pogovarjal se je z »morjem … in si zaželel njegove moči.« Pogovarjal se je s Soncem in zavestno črpal iz duše, enakovredne njegovi svetlobi. Oziral se je po nebu, motril njegove globine in občutil »modro nebo, ki je pritegovalo njegovo dušo, da se je spočila v njem«.

Ko čutimo esenco narave v svojem telesu in vse naokrog sebe, lažje občutimo telo boga. Svami Krijananda pravi, da je naravo v sebi najbolje občutiti z zaznavanjem vsega, kar vidimo, iz svojega središča (hrbta) vse do središča videnega. Ko vidite osupljiv kamen ali drevo, se povežite z njegovo duhovno esenco, občutite, kako oživi v vas.

Neki indijski puščavnik je nenavadno molil. Medtem ko so drugi puščavniki ponavljali svete spise, mantre in dihalne vaje, je ‘neobičajni’ puščavnik svojo pobožnost izražal drugače. Ko je stopil iz svoje jame, je pozdravil jutranje Sonce, užival v sončni svetlobi na reki Ganges in prisluhnil pticam. Vsakič ko je zagledal nekaj, kar ga je navdušilo, je radostno od zadovoljstva zaploskal in vzkliknil: »Odlično, Gospod, odlično!«

»Vse življenje poskakuj kot plesalec, ko se zazre in vidi samo tebe.« (Svami Krijananda) Ko se razširi zavest in celotna narava postane naše telo, opazimo, kako se gibljemo in uživamo v vsem.

Vidite in uživajte v Bogu povsod, tako kot tisti puščavnik.

Vaja: Nebo in zemlja sta se me dotaknila

Odpravite se na prečudovit kraj v naravi, ki vibrira od življenja, lahko do majhne reke, obdane z javorji, s cvetlicami posejanega travnika v gorah ali gozda s trepetlikami (vaje se lahko lotite tudi v zaprtem prostoru, samo glejte skozi okno).

Prosite Božansko mater, naj se vam razodene prek vseh svojih oblik in zunanjih podob: ptic v letu … dreves v cvetju … in oddaljenih gorskih grebenov.

Ko vas nekaj popolnoma prevzame, navežite stik z njegovim središčem iz svojega središča. Povežite se z njegovo duhovno esenco, občutite, kako oživi v vas.
Občutite ta aspekt narave, ki prebuja enakovredne kvalitete duše v vas. Visoka gora, ki se dviga nad vami, lahko navdihuje občutke aspiracij duše.
Ljubeče si oglejte, kar vas je popolnoma prevzelo, in v mislih dodajte njegovo ime v naslednjem stavku: »____________ se me je dotaknil/-a … in mi dal/-a del sebe.« Če vidite vrana, ki se je dvignil visoko v nebo, recite: »Vran se me je dotaknil … in mi dal del sebe.« S tem nadaljujte še naprej – sede ali med hojo. Govorite: »___________ se me je dotaknil/-a.« Ali: »Božanska mati se me je dotaknila.«
Ovedite se notranjega zadovoljstva, ki se vzbudi v vas ob pogledu na to, in občutje posredujte Bogu.

*

Ko je Jezusa nekega dne obkrožala prerivajoča se množica, je zelo verna in bolna ženska tiho in ljubeče segla po njem, da bi se dotaknila njegovega ogrinjala. Njena pobožnost jo je takoj ozdravila. Jezus je vprašal učence: »Kdo se me je dotaknil?« Čeprav se ga je dotaknilo veliko ljudi, se ga je le tista ženska dotaknila z ljubeznijo, s katero je nase pritegnila njegove duhovne blagoslove.

John Muir je dejal, da večina ljudi spominja na majhne frnikole, ki za vsako ceno vztrajajo vsaka sama zase, »zavestno ne sočustvujejo in nimajo odnosa do ničesar«. Vendar pa je Bog vsako dušo obkrožil z drugimi ljudmi in lepotami narave, ki naj ji pomagajo razširiti zavest in občutek za lastno identiteto. Bolj ko se povezujete z božanskim v naravi, več radosti univerzuma skozse boste občutili.

Odlomek iz knjige AUM – Melodija ljubezni (poglavje Združeni v AUM):

Moja otroška prijateljica je bila rada veliko zunaj. Ko se je sede umirila, so zunanji zvoki iz narave včasih izginili, ona pa je zaslišala sveto mrmranje AUM. Ta je utišal njene misli in ji naklonil blagoslove radostnega spokoja. V svetem AUM je našla zatočišče vseh zatočišč.

»Poiščite zvok, ki nikoli ne preneha.« Kadar se sprehajam po čudovitih krajih v naravi, pogosto uporabim Rumijeve besede, ki mi kot mantra pomagajo občutiti živo prisotnost AUM v vseh oblikah in zunanjih podobah: v mehurčkih, ki se penijo na površju ribnika, čebelah, ki brenčijo, listju, ki hrešči pod menoj, mogočnih drevesih, ki segajo v nebo.

John Muir je med gorskimi nevihtami rad prisluhnil vetru, ki je bobnel skozi drevesa. Pogosto je z notranjim ušesom zaslišal drevesa, ki so pela pesmi vetrov, ko so se ti že umirili in je v gozdu zavela tišina. Trdil je, da vsaka skrita celica drhti od glasbe in življenja.

Če prek dneva premišljujemo o Bogu, ga lažje občutimo v meditaciji. Premišljevanje o AUM prek dneva pomaga, da postane bolj resničen v naši zavesti.

Če prisluhnemo AUM, se uglasimo z vzročno in nedotaknjeno vibracijo, ki vdihuje življenje vsem oblikam.

#AUMMelodijaljubezni