1995

Ljubezen, partnerstvo, družinsko življenje in z njimi povezane vrednote so osrednja tema človeške eksistence – v vseh dobah, v vseh družbah, kulturah in civilizacij ah. Za ogromno večino ljudi predstavljajo te teme življenjski okvir, v njem najdejo vse najbolj dragoceno, od temeljne varnosti do najvišje izpolnitve. Danes se človeštvo bolj kot kdaj prej sprašuje o vrednosti in smiselnosti svojega ravnanja in svojega bivanja. A vedno znova se vrača k spoznanju, daje ljubezen najvišji domet in najvišja vrednota. Vse velike krize so nazadnje krize ljubezni, ljubezni do sočloveka, do narave, do sveta, do absolutnega – tudi ljubezni do sebe. Izbira bodočnosti je izbira ljubezni, alternativne izbire vodijo v sebičnost in sovraštvo, oboje pa v zanesljiv propad. Odločitev za to izbiro pa nas čaka predvsem tam, kjer najbolj smo – v našem mikrokozmosu, ob svojih partnerjih in v svojih družinah. Tu je naš svet in naša bodočnost. Ne zapravimo je.
Ob velikanskem tehničnem napredku se človek v tem času sooča z enako globoko duhovno, moralno in vrednotno krizo. Del te krize je kriza medosebnih odnosov in še posebej kriza družine, ki jo opažamo v vsem razvitem svetu in prav močno tudi pri nas. Tehnični in materialni napredek nas še toliko bolj opozarjata na temeljna vprašanja vrednosti in smiselnosti že zato, ker na ta vprašanja ne dajeta odgovorov. Našli jih bomo v svoji osebnosti, ki je celota telesnih in duhovnih razsežnosti in našli jih bomo v sožitju in ljubezni do drugih, brez katerih ne moremo. Zato pa nam gotovo ni treba mrzlično iskati novih vrednot. Popolnejših kot je ljubezen ne bomo našli. S tem spoznanjem premagujmo ovire in krize. Problem ni v nepoznavanju vrednot, temveč v njihovem življenjskem (ne )izpolnjevanju.
Današnji človek ne gradi svoje eksistence le na intuiciji in izkušnjah, temveč tudi
na znanju. Mislim, da si lahko s psihološkim znanjem olajšamo izpolnjevanje in osmišljanje življenja. Vsaj do tiste točke, od koder moremo napredovati samo še na način, ki presega pozitivno in znanstveno znanje. Vsekakor pa je to že zelo veliko. Nobena znanost ne more opredeliti bistva življenja, ne bistva ljubezni, niti razgrniti vseh skrivnosti, ki zadevajo življenjski in osebnostni razvoj, ljubezen, partnersko in družinsko življenje. Tudi psihologija ne. Toda če obstajajo razumska spoznanja, ki nam pomagajo pojasniti mnoge nejasnosti v zvezi s temi temami, potem so to seveda predvsem psihološka spoznanja. Osvetljujejo nam raznolikost in zapletenost pojava ljubezni, njegove čustvene, motivacijske in umske prvine. Opisujejo nam nastajanje in razvoj medosebne privlačnosti, oblikovanje partnerskih odnosov in evolucijo odnosov v zakonu. Pojasnijo nam mnoge dejavnike, ki povzročajo težave v družinskih odnosih in v družinskem življenju, veliko nam povedo o posledicah teh težav. Pokažejo nam, kakšno vlogo imajo ljubezen, partnerstvo in družina v vrednotnih hierarhijah in sistemih naše kulture in drugih kultur, razložijo nam, kaj pomenijo posamezniku, skupinam in družbi v prizadevanju za kakovost in smiselnost življenja. .
V svetu je bilo napisanih veliko del o vsaki izmed tem, ki jih obravnava pričujoča knjiga. Tudi pri nas je izšlo v zadnjem času kar nekaj pomembnih knjig, ki se ukvarjajo s temi vprašanji. Naj navedem samo najpomembnejše. V letu 1994 je izšel izbor del Antona Trstenjaka ‘O družini””. Družina je tudi osrednja tema knjige ‘Psihodinamski procesi v družinski skupini””, ki jo je napisala Gabi Čačinovič Vogrinčič (izšla je leta 1992)…