Sunwarrior

Politiko obstaja zato! ker ti stiti ki nimajo pravice biti šteti kot govoreča bitja! dosežejol da so kot taki šteti in vzpostavijo skupnost takol da naredijo skupno krivico, ki ni nič drugega kakor sama konfrontacija, protislovje dveh svetov v enem samem svetu: sveti v katerem so, in ti stil v katerem niso, sveti kjer je nekaj »med« njimi in temil ki jih sploh ne poznajo kot govoreča bitja in kot bitja, ki štejejol in svet, kjer ni ničesar.

Demokracijo ni režim oziroma družbeni način življenja. Demokracija je vzpostavitev same politikeisistem subjektivacijskih formi prek katerih je vsak red distribucije teles glede na funkcije, ki ustrezajo njihovi »naravi«, in mesti ki ustrezajo njihovim funkcijami postavljen pod vprašaj, speljan nazaj na njegovo kontingentnost…

Metulji so ena naj številčnej ših, najpestrejših in tudi najlepših skupin žuželk. Morda je prav to prispevalo, da so danes razmeroma dobro raziskani in da je bil že zgodaj spoznan tudi njihov ekološki in naravovarstveni pomen. Slednji se kaže v tem, da imajo metulji značaj indikatorske skupine, ki zanesljivo govori o značilnostih in posebnostih obravnavanega območja, o stopnji biotske pestrosti območij in o stopnji njihove naravne ohranjenosti. Za metuije je značilno tudi to, da so mnoge vrste zelo občuljive in ranljive za spremembe okolja in da lahko postanejo zaradi neustrezne rabe prostora hitro ogrožene ali pa lahko na prizadetem območju celo izumrejo. Tak primer dobro ilustrira rdeči apolon (Parnassius apollo), ki je postal v nekaterih delih Evrope ogrožen že v začetku devetnaj stega stoletja, in je bil kot prva vrsta metulja na sploh na Bavarskem zavarovan že leta 1835.
Prvi celovitejši in mednarodno podprti poskus ohranjanja metuljev je bila Bernska konvencija, ki je bila sprejeta v švicarskem mestu Bern leta 1979. Slovenija jo je ratificirala šele dvajset let kasneje, leta 1999, s sprejemom Zakona o ratifikaciji konvencije o varstvu prosto živečega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Uradni list RS, št. 1711999). Seveda ni šlo samo za varstvo metuljev, ampak vseh ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter njihovega življenjskega okolja. Posebej pomemben je 4. člen konvencije, ki zavezuje države pogodbenice k ohranitvi življenjskih prostorov prostoživečih vrst. Konvencija ima štiri dodatke, od katerih je s stališča ohranjanja metuljev pomembnen predvsem dodatek II. V njemje navedenih 26 vrst metuljev, med katerimi je kar 15 takih, ki žive tudi v Sloveniji. Po tej konvenciji imajo te vrste status strogo zavarovanih vrst, katerih življenjsko okolje je potrebno ohranjati.
Žal je imela Bernska konvencija med evropskimi državami razmeroma skromen praktični efekt. Ponovno upanje za ohranjanje narave je prineslo leto 1992, ko je Evropska skupnost sprejela Direktivo o habitatih, ki je, prav zaradi slabih preteklih izkušenj, v veliki meri »posvojila« vrste iz Bernske konvencije. Uvedla je tudi jasnejše obveznosti držav članic do sprejetih varstvenih usmeritev. V tej direktivi najdemo metuije v dodatkih II in IV Za vrste iz dodatka IIje potrebno določiti varstvena območja, vrste iz dodatka IV pa morajo biti zavarovane, njihove habitate pa je potrebno ohranjati. Takšno je bilo, vsaj v grobih obrisih, pravno stanje ohranjanja metuljev v Evropi pred vstopom v tretje tisočletje. In kako je bilo takrat v Sloveniji? Uredba o zavarovanih živalskih vrstah iz leta 1993 je poimensko navajala samo 5 vrst metuljev, zavarovane pa so bile tudi vse nad naravno gozdno mejo živeče vrste. Od leta 1992 smo imeli tudi Rdeči seznam ogroženih vrst metuljev, ki pa je žal imel samo značaj strokovnega gradiva brez pravnih posledic. Stanje je bilo torej slabo, še posebej zato, ker ni omogočalo habitatskega in območnega varstva, ki pa je edina storkovno utemeljena in dolgoročno usmerjena metoda ohranjanja narave. Zato ne preseneča, da so bila izjemno velika pričakovanja naravovarstvenikov, v tem primeru tudi metuljarjev, ko je Slovenija leta 2002 pripravila projekt Natura 2000. Mnogi so v tem projektu, ki je bil pridružitvena obveznost Slovenije ob vstopu v Evropsko zvezo, videli zadnjo in morda celo edino resnično priložnost, da se v našem naravovarstvu končno nekaj premakne in da bodo tudi metulji zafrfotali v sončnejši dan…

Knjiga je nastala v okviru evropskega projekta Natura 2000. V uvodnih poglavjih so opisana evropska prizadevanja za vzpostavitev ekološkega omrežja, razloženi so osnovni pojmi evropske naravovarstvene zakonodaje ter potek projekta v Sloveniji. Glavni del besedila je posvečen opisu 26 evropsko pomembnih rastlinskih vrst in predlogom za njihovo ohranitev. Vrhunski slovenski botaniki s štirih znanstvenih ustanov so zbrali obstoječe podatke in dodali svoje izkušnje. Opis vsake vrste vsebuje štiri poglavja (Morfološki opis in ekologija vrste, Razširjenost vrste, Predlogi varstvenih območij in Naravovarstvo). Za vsako rastlino je izdelana karto njene razširjenosti v Sloveniji, na kateri hkrati vidimo, kje so predlogi ohranitvenih območij.
Knjiga je namenjena širokemu krogu bralcev, predvsem kot koristen priročnik za naravovarstvene službe, načrtovalce posegov v okolje ter učitelje v osnovnih in srednjih šolah. Po njej bodo radi segali tudi vsi ljubitelji narave, zlasti botaniki…

Knjiga je predelana, razširjena in dopolnjena slovenska izdaja monografije, ki je izšla leta 1997 pod naslovom Slovene Classical Karst –»Kras«. Je strokovno, vendar v razumljivem jeziku napisan prikaz posebnosti in značilnosti pokrajine Kras – matičnega slovenskega krasa. Knjiga najprej poudarja naravoslovne značilnosti, predvsem tiste, ki so za kras bistvenega pomena – kamen in voda – (to je geološke, hidrološke, morfološke in speleološke značilnosti), temu sledijo poglavja o biološki (botanični in zoološki) podobi Krasa. Knjigo sklepajo poglavja, ki obravnavajo človekovo prisotnost na Krasu od pradavnine do današnjih dni, njegov vpliv nanj in povezanost z njim, ki se kažeta v etnološkem in arhitekturnem izročilu, končuje pa se s poglavji, ki slikajo odsev Krasa v likovni umetnosti in poeziji…

Knjiga Mordvinian Mythology je prva enciklopedična predstavitev mitoloških konceptov Mordvincev, ugrofinskega naroda, ki živi na ozemlju Ruske federacije. Delo je razdeljeno na dva dela. V uvodnem, teoretskem delu so tri razprave, ki predstavijo narod Mordvince, njihov položaj in kulturo. Skupaj z literaturo o mordvinijski mitologiji so podane tudi njihove kozmološke predstave, kot se odražajo v mitih, ritualih in jeziku.

“Balkansko – podonavski prostor v poročilih Atanazija, Hilarija, Sokrata, Sozomena, Teodoreta in Filostorgija… V knjigi so s prevodom in potrebnim komentarjem predstavljeni tisti odlomki izbranih del šestih poznoantičnih cerkvenih avtorjev 4. in prve polovice 5. stoletja (Hilarij iz Poitiersa, Atanazij Aleksandrijski, Sokrat Sholastik, Sozomen, Teodoret in Filostorgij), ki nam posredujejo podobo preteklosti antičnega Ilirika v obdobju od cesarja Konstantina Velikega do cesarja Teodozija I. (gre za obdobje od leta 305 do 395 na ozemlju, ki sega na zahodu do Julijskih Alp, na severu do reke Donave, na jugu do Jadranskega, Jonskega in Egejskega morja ter vključuje na vzhodu področje današnje zahodne Bolgarije in makedonskega dela Grčije). Zaradi velikega obsega predvsem Hilarijevega, Atanazijevega in Teodoretovega…”

Zbornik z raznolikostjo svojih pogledov na preučevanje antike temelji na ideji predstavitve čim širšega spektra pogledov, ki si včasih celo nasprotujejo. Izbrani avtorji svoje ideje utemeljujejo v skladu z različnimi teoretskimi šolami in ideološkimi koncepti ter poskušajo pokazati, kako misliti antiko z različnih zornih kotov, saj ena sama vseobsegajoča interpretacija ne obstaja. S predstavitvijo tako uveljavljenih kot tudi mlajših slovenskih strokovnjakov za antične študije zbornik naslavljamo na znanstveno in strokovno skupnost v želji po nadaljevanju in razširitvi razprave o vlogi in bodočnosti antičnih študij na Slovenskem…

Knjiga se loteva teme, ki sodi v krog raziskovanja ljudske materialne kulture starejših zgodovinskih obdobij. Z etnološko in arheološko osvetlitvijo najdb lončenih posod pastirjev (predvsem skled in latvic) skuša dopolniti in razširiti spoznanja o zgodovini poselitve in izrabe planin v Kamniških Alpah v planšarske namene in sestaviti podobo življenja in kulture pastirjev v planinah. Knjiga se začne z opisom geografskega, zgodovinskega in etnološkega zanačaja planin, nadaljuje pa s predstavitvijo najdišč in najdb keramike ter analizo časovne, tipološke in tehnološke podobe skled in latvic iz 15.–20. stol. Krajše poglavje odgovarja na vprašanje, kje in kako so se pastirji oskrbovali z lončenino in kakšen pomen je imela v njihovem življenju in delu. Knjigi, ki vsebuje 49 barvnimh in črnobelih ilustracij, je dodan katalog najdb arheologinje Janje Železnikar, v katerem je obdelano več kot osemdeset lončenih predmetov.