17,0 x 24,5

V ZDA je bilo delo PRAVILO ŠTIRIH lani v samem vrhu lestvic najbolj prodajanih knjig, takoj za Da Vincijevo šifro. V prvih dveh tednih prodaje je doživelo enajst ponatisov. Tudi v letošnjem letu najdemo delo na vrhu ameriških lestvic, zdaj večkrat celo pred najbolj prodajano knjigo Dana Browna. Izšlo je tudi v blizu tridesetih drugih državah in jezikih.

Delo je osnovano na eni izmed najdragocenejših in najmanj razumljenih knjig zgodnjega zahodnjaškega tiska, Hypnerotomachii Poliphili. Imenovali so jo tako kot najlepšo knjigo na svetu kot najbolj neberljivo, napisana je namreč v mnogih jezikih (grščini, latinščini, hebrejščini, arabščini …) Rekli so ji tudi ‘knjiga z najtežje izgovorljivim naslovom’. Izšla je v Benetkah davnega leta 1499, še vedno obstaja približno 260 njenih izvodov.

KRATKA VSEBINA

Tik pred diplomo se štirje študentje, sostanovalci na univerzi Princeton, usodno povežejo s srednjeveško knjigo Hypnerotomachia Poliphili, ki jo Paul, eden izmed njih, proučuje za diplomsko delo. To renesančno besedilo že dolga leta proučujejo strokovnjaki in ga označujejo za eno najbolj skrivnostnih in fascinantnih knjig, ki so izšle kdaj koli. Proučeval jo je tudi oče glavnega junaka, Toma Sullivana, Paulovega najboljšega prijatelja, razvozlati jo je bilo njegovo življenjsko poslanstvo. Ko je umorjen ugleden profesor prijatelji ugotovijo, da je njegova smrt povezana s skrivnostnim besedilom, zato želijo raziskati umor in se pri tem zapletejo v mnoge nevarne situacije. Petsto let staro besedilo le težko spušča k sebi, zahteva odpovedovanja in smrtne žrtve.

O DELU

Tomu je oče kot popotnico v življenje predal modrost: ‘Močni jemljejo šibkim, toda pametni jemljejo močnim.’ In delo PRAVILO ŠTIRIH to modrost vplete med besede kot rdečo nit. Prav v njej je namreč skrivnost nastanka srednjeveškega besedila, ki jo pravilo štirih razkrije.

Delo je zapleteno in včasih od bralca zahteva precej pozornosti, vendar je ravno v tem njegov smisel – in prav to bralcu tudi nudi intelektualni užitek. V delo je vpletenih mnogo antičnih in renesančnih modrecev, umetnikov, znanstvenikov. Umori, razkrivanje zločinov, tudi romance in kančka erotike ne manjka, pa branje popestrijo, da je knjigo neprebrano težko spustiti iz rok. Čeprav je resnično dejstvo, da zelo lahkotnega branja to delo ne ponuja in to ga bistveno razlikuje od Da Vincijeve šifre z njeno tipično, lahko bi rekli celo ‘hollywoodsko’, zgodbo. Pri tem se delo PRAVILO ŠTIRIH bolj spogleduje z IMENOM ROŽE Umberta Ecca kot delom Dana Browna.

Besedilo bralcaves čas vodi v skušnjavo, da bi kar sam vzel v roke srednjeveško knjigo Hypnerotomachia Poliphili in začel razkrivati njeno skrivnostnost.

O AVTORJIH

IAN CALDWELL in DUSTIN THOMASON skupaj pišeta že od njunega osmega leta starosti. Od tedaj sta tudi najboljša prijatelja. PRAVILO ŠTIRIH sta začela pisati potem, ko sta leta 1998 diplomirala in je njuno prvo delo. Njuno pozornost je vzpodbudil princetonski seminar o renesančni umetnosti, znanosti in glasbi, kar sta vzela za osnovo tega svojega prvega knjižnega dela.

Ian Caldwell je bil Phi Beta Kappa v zgodovini na Univerzi Princeton. Živi v Newport Newsu, v Virginiji. Dustin Thomason je osvojil nagrado Hoopes na Univerzi Harvard. Živi v New Yorku…

»Dostikrat me prime, da bi sam sebe sunil v jambor. Dostrikrat tudi kričim nase: »Bedak! Kaj počneš! Si nor! Kakšne neumnosti pa delaš!« Pogovarjam se sam s seboj. Ko iščem kaj: »Bedak, spet nisi dal tja, kamor bi moral!« Na barko pa ne. Mogoče na veter, na vreme, barke pa ne moreš preklinjati. Barka ni kriva, nje se ne preklinja, bog ne daj.« Jure Šterk

Jure je s svojo jadnrico Lunatic prvič poskušal objadrati svet brez postanka leta 2005, ko je pot začel na Kanarskih otokih, vendar sae je zaradi zdravstvenih težav s hrbtom in nujnih popravil na jadrnici moral ustaviti v Južni Afriki. Leta 2006 je iz Južne Afrike ponovno odplul na pot z istim ciljem, vendar se mu je potem jadrnica večkrat pokvarila in vrniti se je moral na Novo Zelandijo.
Iz Taurange na Novi Zelandije je tako na svojo zadnjo plovbo izplul 19. decembra 2007. Uspelo mu je prečkati Tihi ocean, obpluti zloglasni rt Horn na koncu Južne Amerike, prejadrati od južnega Atlantika do prve antipodne točke v severnem Atlantiku in nazaj, obpluti Rt dobre nade in prepluti večino Indijskega oceana.
Nazadnje se je Jure oglasi po radijski postaji 1. januarja 2009 , ko je plul 770 milj jugozahodno od Avstralije.