15,5 x 20,5

Katera je najlepša v deželi tej? Pravzaprav je ta zgodba o dekletih, ki si neskončno in brezrezervno, brez vsakih zadržkov, želijo biti najlepša na svetu, v deželi, na šoli, v razredu, kerkoli, nadčasovna in nadprostorska. Kaj to pomeni? Preprosto; če smo si fant je od nekdaj želeli biti najmočnejši, so si punce zmeraj želele biti najlepše. In so za to bile pripravljene narediti marsikaj. Tudi sebi v škodo. V škodo svojemu zdravju.
Marinka Fritz – Kunc, avtorica mladinske literarne uspešnice Janov krik pa cele vrste romanov (Ne verjemi vetru, 1988; Pusti čakati jutru, 1988; Grand Fouette, 1991; Borboletta, 1994; Zbogom, moj prijatelj, 1999; Kam grejo ptice umret, 2001; Modri pulover, 2003) in dramskih besedil, borka proti narkomaniji, novinarka …, je tudi v romanu Punčka v ogledalu ostala zvesta sami sebi. Skozi literarni jezik, ki ga za razliko od mnogih njenih sodobnih literarnih kolegov ne »barva« z žargonizmi in slengizmi, nam pripoveduje zgodbo o treh dekletih, ki si vse po vrsti želijo biti lepe, lepše in najlepše. In so za to pripravljene iti tudi preko sebe. In so za to pripravljene zapraviti svoje življenje, svojo prihodnost.
Z lepoto, vsaj tako, kakršno nam danes prikazujejo mediji, je pa en sam hudič – enim je dana, drugim pač ne…

V imenu ljubezni je ljubezenska zgodba med Romanom in Lejlo, med sinom suspendiranega policaja in hčerko s kriminalnimi posli ovenčanega gostilničarja, je ljubezen med sinom revnega in zapriseženega proletarca, ki se zaveda, da je proletarec in hčerko bogatega ter zagovedanega proletarca, ki svoje proletarske narave noče priznati oziroma seje niti ne zaveda. Jasno, nekoč davno, ko sta bila Roman in Lejla še prava otroka, se je iskrilo med obema očetorna, med takrat še policajem in gostilničarjem s kriminalnim ozadjem. Kot vsaka prava ljubezenska zgodba tudi pričujoča slalomira med raznoraznimi ovirami in preprekami, se tem istim oviram in preprekam izogiba, ljubezen je tako rekoč nenehno na preizkušnji, zadnja ovira, zid oziroma oba očeta, pa je kakor nepremostljiva. In kaj se zgodi? Kot Romeo in Julija se tudi Roman in Lejla poženeta z glavo skozi zid. Še boljše; balkon v Veroni zamenja prepad na Vršiču.
Zgodbo Janje Vidmar je mogoče brati na več načinov. Enega srno že omenili. Drugi, vsaj kar zadeva literarno vrednost samega besedila, pa bi bil parodičen. V imenu ljubezni kot parodija na šekspirjansko zastavljeno ljubezensko zgodbo, v katero so vnešene lokalne posebnosti in specialitete. In komur to uspe, kdor lahko odmisli dokaj…