Inna Segal

Ko rečemo krompir, največkrat pomislimo na praženega. Takšnega, ki smo ga včasih zmeraj jedli ob sobotah. Ponavadi je bil za prilogo govedini. In mnogo okusnejši kot meso.

Z novo knjigo o krompirju želimo tej nepogrešljivi vrtnini izboljšati okus in jo predstaviti ne le kot prilogo, temveč tudi kot glavno jed. Okoli 150 receptov za krompirjeve prigrizke, solate, juhe, priloge, samostojne jedi, priloge iz krompirjevega testa, krompirjeve kruhe in celo sladice, je zbranih na enem mestu.
Pa ne le to. V prvem delu nas knjiga uči, kaj vse krompir je, od kod izvira, da je njegova zgodovina naravnost pustolovska – včasih so mu rekli hudičev sad, drugič spet kruh ubogih.
Ker ima krompir svojo gredico skoraj v vsakem slovenskem vrtu, je del knjige namenjen pridelavi in oskrbi krompirja. Predstavljene so številne zgodnje in pozne sorte, njihove jedilne lastnosti so namreč zelo pomembne za pripravo in okus jedi…

Ribe in morski sadeži v prehrani

Že v zgodovinskih obdobjih so ljudje lovili, konzervirali in pripravljali različne sladkovodne in morske ribe ter sadeže za vsakdanjo prehrano. Ribe pa so tudi sestavni del preprostih in bogatih banketnih jedilnikov v tradicionalni in mednarodni klasični kuhinji. Najbolj cenjena riba vseh časov je slanik, ki pomeni približno tretjino svetovnega letnega ulova. Po mu sledijo trska, skuša in tuna. Večji del evropskega ulova sestavljajo trske, sardele in sardoni. V zdravi prehrani ribe enakovredno zamenjujemo z drugimi vrstami mesa ne glede na vrsto rib ali morskih sadežev, ker je hranilna in biološka vrednost zelo podobna.
Sladkovodne in morske ribe ter sadeže moramo pripravljati čim bolj sveže, ker se zelo hitro pokvarijo. Nekateri morski in sladkovodni sadeži pa morajo priti v kuhinjo tako sveži, da so še
živi. Tudi v hladilniku jih ne smemo hraniti več kot en dan in jih je treba zamrzniti, če jih ne uporabimo pravočasno.
Podobno kot meso tudi ribe in sadeže pripravljamo na različne načine. Najbolj varna priprava je toplotna, ribe dobro prepečemo ali prekuhamo tako, da so vsi deli segreti na okoli 70 C.. Nekatere ribe in sadeže uživamo tudi surove. V tem primeru moramo biti povsem prepričani, da so bili ali nabrani v čistih vodah in tudi hitro pripeljani v kuhinjo pod strogim nadzorom.

Hranilna in energijska vrednost rib

Kakovost vseh beljakovin je zelo podobna mesu, denimo govedini; razlike pa se pokažejo v kakovosti maščob. Tuna ali morska govedina, kakor ji tudi pravimo, vsebuje okoli 21g beljakovin in 15 g maščob v 100 g mesa, skoraj toliko kot srednje mastna govedina. Meso belih rib vsebuje manj maščob, kakor jih imajo plave ribe.Veliko rib, še več pamorskih sadežev vsebuje manj kot 30 odstotkov energijske vrednosti vseh maščob ali manj kot 3 g maščob na 100 kcal, kar razvršča nekatere ribe in morske sadeže med zelo pusta in varovalna živila.
V ribah je veliko dolgoverižnih, polinenasičenih, maščobnih kislin, ki so pomembne v varovalni prehrani. Manj je slabih, nasičenih maščobnih kislin, teh pa precej vsebuje prav meso. Poleg omega tri maščobnih kislin vsebujejo ribe in morski sadeži tudi veliko kalcija, fosforja, magnezija, selena, železa, bakra in predvsem joda, ki ga imajo morske ribe v primerjavi z mesom in sladkovodnimi ribami še posebno veliko. Manjše ribe, pri katerih zaužijemo tudi pa so tudi dober vir kalcija, denimo sardele, girice in podobne…