naš planet

Pod nebesom, ki je pravkar prejelo zadnje plesne korake čarobnih luči, se mi umirjeno zazdi. V tem trenutku se oddaljim od preteklih dogodkov, ki še vedno plešejo pred mojimi očmi, kot bi gledala napeto srhljivko, nominirano za oskarja. Na rdeči preprogi se zvrstijo igralci, polni upanja na prestižno nagrado, a jaz jih opazujem brez glasu, vprašujoče, ali je to resničnost. Toda tam, daleč na severu, v skritih kotičkih norveških fjordov, sem doživela objem polarnega sija, ki me je s svojo energijo, plesom in barvami povlekel v popolnoma drugačen svet.

To je svet tišine, svet globin vesolja, v katerem smo le droben delček, kjer mati narava igra glavno vlogo. In v tem trenutku se zavemo, kako izjemno lep je naš planet. Toda v moji domišljiji je bil vedno prisoten tudi ta zloglasni otok, ki je neprestano buril moje misli…