aforizmi

Nekega dne je bil Najvišji prav židane volje in je angelom dopustil, da potožijo nad svojim poslanstvom. Izpovedali so se in celo razkrili, kdo naj bi bil kriv za vse. Tako je nastala Angelska knjiga pritožb.

Ko jo je Bog Oče dobil v roke, si je na marsikateri strani zamišljeno gladil svojo belo brado in se večkrat celo pošteno nasmejal. Na koncu je pogledal navzgor, v višave. Je tam iskal nasvet? Očitno ga ni našel, saj se je vprašujoče obrnil na levo in nato še na desno, kot da ne bi vedel, da je On Eden in Edini Najvišji.

Rahlo v zadregi in zopet sprijaznjen s svojo osamljenostjo na mestu Tistega, ki se mora vedno sam odločati in stati za svojimi odločitvami, je potem globoko zavzdihnil in oznanil: »Naj gre knjiga med ljudi.«