Knjigarna

Čučnik razmišlja o otročjosti kot temelju srečnega otroštva in življenjskega zadovoljstva. Knjiga izhaja iz luknjičavega spomina in izbirčne domišljije ter sprašuje, koliko otročjosti odnesemo v odraslost.

Potoccovo romanje je hkrati duhovno in vsakdanje: od človeških odnosov in osamljenosti do nakupa solate na tržnici. Pesmi so pripovedno tekoče in humanistično občutljive.

Podlogarjeva zbirka sprašuje, kaj je življenje, in to počne z živahno, razvezano govorico brez ločil. Bralca bo zanimala, če ga zanima razvoj pesnika od Naselitev do danes.

Pesniška zbirka, v kateri lirski subjekt postane koža: občutljiva na drobne stvari, minljivost in na tiho zavračanje družbe učinkovitosti. Škrjančeva poezija potuje počasi in svet beleži s tipanjem.

Zbirka obravnava nostalgijo kot hrepenenje po zamujenem in spregledanem, ob tem pa se dotika erotičnega koprnenja, otroštva in minljivosti. Primerna je za bralce, ki jih zanima premišljena sodobna lirika.

Mustarjeve pesmi se lotevajo težav sodobne družbe z ironijo in črnim humorjem. Bralca nasmejijo, a ga hkrati opozarjajo na urbano izkušnjo. Zbirka je zanimiva za tiste, ki jih pritegne angažirana poezija.

Roman Dušana Merca se loteva vprašanja, kakšen etos se oblikuje v vojni, in odpira nov pogled na drugo svetovno vojno na Slovenskem. Pripoved prepleta negotovost, nemoč in notranje dostojanstvo.

V zbirki Meja se Peter Semolič drži lahkotne pesniške besede, ki se ne zanaša na simetrične vezi. Poezija, ki jo je treba brati predvsem s posluhom.

Ruski filozof Mihail Riklin raziskuje, kako teror oblikuje zavest, govor in kulturo v sovjetski in postsovjetski družbi. Knjiga je namenjena bralcem, ki jih zanimata sodobna ruska misel in vprašanje, kaj totalitarna izkušnja naredi s posameznikom in skupnostjo.