Sončna in srčna vzgoja za srečno življenje

Se pri vzgoji otrok/a srečujete z neželenimi oblikami vedenja (trmo, neprimernimi izrazi, izbruhi jeze, žalosti…), ki jih ne znate, oziroma ne zmorete odpraviti? Se čutite nemočni? Se sprašujete, kako dalje?

Si želite vzgojiti otroka, ki se bo trudil graditi dobre odnose z drugimi in se bo razvil v srčnega, odgovornega in srečnega odraslega, ki ima občutek za sočloveka in zna razmisliti, kakšne posledice ima njegovo delovanje?

Potem je zagotovo pred vami pravi priročnik.

Sem diplomirana vzgojiteljica, s 30. letnimi izkušnjami pri delu v vrtcu in šoli in mama dveh hčera. Tekom vzgajanja generacij otrok sem »rastla« tudi sama, tako osebno, kot tudi profesionalno. Spoznala sem, da si avtoriteto kot mama in strokovna delavka lahko pridobim skozi vzajemen, ljubeč, sodelovalen in zaupen odnos. Tako z otroki, kot tudi s starši. Iz tega se je rodil moj priročnik, ki je namenjen staršem in pedagoškim ter strokovnim delavcem (vzgojiteljem, učiteljem, svetovalnim delavcem…).

Preko priročnika pridemo do odgovorov na vprašanja:
Ali lahko pri otroku preprečimo in odpravimo nasilje ter neželene oblike vedenja že doma in v vrtcu?
Kako komuniciramo, da se slišimo in razumemo?
Kako otroku postavimo meje in uspešno rešujemo konflikte?
Kako to dosežemo na sončen in srčen način?

Preko vsebine in napotkov priročnika spoznamo, da je nujno preprečevati in ustavljati nasilje ter ostale neželene oblike vedenja otrok že doma in v vrtcu.

Spoznamo, da srčna in sončna vzgoja pomeni, da otroka sprejemamo takšnega, kakršen je, da imamo z njim topel odnos, hkrati pa ga omejimo, ko je to potrebno. In da srčno in sončno – jasno in odločno ovrednotimo njegova dejanja in nikoli njega samega. Da na otrokova dejanja ustrezno odreagiramo, se odzovemo. Spoznamo, da se bo otrok, ki je vzgajan na tak način, trudil graditi dobre odnose z drugimi in se bo na ta način razvil v srčnega, odgovornega in srečnega odraslega, ki ima občutek za sočloveka in zna razmisliti, kakšne posledice ima njegovo delovanje.

Pridemo namreč do konkretnih odgovorov in napotkov, kako lahko vse to dosežemo na sončen in srčen način, saj je naša (so)odgovornost vzgajati zadovoljnega, samostojnega, sočutnega, srčnega in srečnega otroka. Istočasno pa spoznamo, kako smo ob vsem tem srečni lahko tudi sami.

Kaj vse je v priročniku?

• Metode za spodbujanje želenih oblik vedenja in metode za odpravljanje neželenih oblik vedenja otrok, ki so uporabne tako doma, kot tudi v vrtcu in šoli.
• Uspešni načini sončne in srčne komunikacije: kako in kdaj uporabljati jaz sporočila, aktivno poslušanje in metodo reševanja konfliktov brez poraženca.
• Nekaj (mojih) zanimivih pristopov k odpravljanju pogostih neželenih oblik vedenja otrok.
• Prostor, namenjen beleženju bralčevih misli, idej in napredka v odnosu in v komunikaciji z otrokom.

Preko vsega opisanega želim predati znanje in izkušnje preko podrobnih opisov in konkretnih primerov, ki opolnomočijo starše ter strokovne in pedagoške delavce za starševstvo in delo z otroki.

Otroci nas namreč potrebujejo močne, trdne, odločne, a tudi zaščitniške, čutne, srčne, skratka, sončne. Preko priročnika predajam sporočilo, da tudi mi zaupajmo in verjemimo vase in v otroke. Ohranjajmo pozitivna čustva in pričakovanja. Gojimo upanje in zaupanje v uspeh ter v prihodnost.

Zavedam se, da, če je zadovoljen in srečen otrok, so zadovoljni, srečni tudi starši in vsi, ki prihajajo z otrokom v stik. Tako lahko razpremo krila in skupaj poletimo v srečno prihodnost.

Sem pozitiven, srčen človek, ki razmišlja o svojih dejanjih, besedah, ravnanjih, ki se zrcalijo v odzivih ljudi v okolju, v katerem delujem. Posledično pa svoje ravnanje, delovanje, kritično vrednotim, prilagajam, spreminjam in izboljšujem. V svojem življenju sem šla skozi številne preizkušnje (osebne in profesionalne), za katere sem danes neizmerno hvaležna, saj so me oblikovale v človeka, kakršen sem danes. Vodijo me bistvena, močna spoznanja, do katerih sem prišla tekom življenja, in sicer: da se vse zgodi z razlogom, da je vse v našem življenju namenjeno temu, da pridobimo izkušnje, da se učimo in napredujemo. Da so vsi ljudje, s katerimi imamo v življenju stike in odnose,  naši »vzgojitelji« in »učitelji«. Vse izkušnje so namenjene naši osebnostni rasti. Vse je namenjeno našemu napredku. Iz vsega se nekaj naučimo. Imam privzgojene vrednote, kot so družina, ljubezen, resnicoljubnost, pravičnost, poštenost, delavnost, odgovornost, spoštovanje ljudi, narave, uživanje v umetnosti…

Z možem v partnerskem odnosu in v družini ter preko različnih dejavnosti udejanjava te vrednote. Ob rojstvu najinih dveh hčera sem začutila, da je nekomu podariti življenje čudež in neizmerna sreča; istočasno pa tudi odgovornost in poslanstvo, ki se udejanja preko ljubeznivih dejanj, vzgoje ter skupnega bivanja. Ob njima sem se kot človek spremenila. Kot mama in kot vzgojiteljica. Bili sta in sta še vedno, moja spodbuda, izraz ljubezni, moji usmerjevalki, vzgojiteljici, učiteljici.

Na začetku moje strokovne poti mi je Darija Žgavc, takrat psihologinja v vrtcih ob začetniških vzgojnih težavah s skupino otrok in s posamezniki, predstavila metode za odpravljanje neželenih oblik vedenja otrok in me s tem usmerila v poglobljeno delo z otroki ter s tem tudi k izkazovanju strokovnosti pri sodelovanju s starši, kar sem od takrat dalje upoštevala in uspešno uporabljala. Preko srečanj na seminarju z naslovom Trening večje učinkovitosti za vzgojitelje, prav tako na začetku moje poklicne poti, sem v Svetovalnem centru za otroke in mladostnike v Ljubljani pridobila znanje o komunikaciji, ki sem ga ponotranjila in ga sama uporabljam že vsa leta.

Zakaj še priročnik? Kje vidim vrednost predaje opisanega znanja in izkušenj na starše in strokovne delavce?
Otroci so bili in so vir mojega delovanja in učenja. Tudi zaradi njih sem pravzaprav danes to, kar sem, zaradi njih tudi ta priročnik. S tem sledim svojemu srcu in svojim željam, udejanjam svoje znanje, spretnosti, močna področja, vrednote in poslanstvo.

Ker sem tekom opisanega ugotovila, da nas na starševstvo pravzaprav nihče ne pripravlja; kot vzgojitelj ali učitelj (pedagoški ali strokovni delavec) pa lahko čutimo primanjkljaj ravno na področju uspešne komunikacije, vzpostavljanja prijetnih odnosov, reševanja konfliktov ter pri postavljanju meja na področju dela z otroki. Tako delujemo po svojem notranjem občutku in prepričanjih, nekako smo prepuščeni svoji intuiciji. Na osnovi tega nam bolj ali manj uspeva. Imamo manj ali več težav. Prav to pa je lahko razlog za delo na sebi ter izobraževanje. Vse našteto pa je temelj in pogoj za našo uspešnost, dobro počutje, s tem pa našo srečo in zadovoljstvo.

Priročnik bralce spodbudi k izobraževanju ter jih postopoma, a vztrajno vodi k delovanju v smeri mojstrstva sončne in srčne vzgoje, ki izvira iz srca in se ljubeznivo pretaka ter prispe tja, kamor je namenjena – dotakne se namreč otrokovega srca, s tem pa mu pomaga razpeti krila.