Parzival še išče gral?

Študija Parzival še išče gral? se v uvodnem delu ukvarja s pomenom mitologije za človekovo slo po pojasnjevanju svojega položaja v svetu in po pripovedovanju zgodb. Ob pomoči psihoanalitske teorije C. G. Junga opredeljuje pomen pojma arhetip, ki je odločilen za razumevanje sorodnosti motivov in tematik, ki se v daljšem časovnem obdobju pojavljajo v literaturi in drugih zvrsteh umetnosti. Najobsežnejši del osvetljuje razmere, v katerih se je v visokem srednjem veku uveljavila renesansa dvanajstega stoletja. Izpostavlja glavne značilnosti, s katerimi se zasnuje rojstvo Evrope, kot jo poznamo danes, potem pa se posveča na novo nastali književnosti v narodnih jezikih, ki je svoj vrh dosegla v viteško-dvorski liriki in epiki. Reprezentativen primer novega tipa literature je  viteško-dvorski ep Parzival Wolframa von Eschebacha: študija ob tem analizira arhetipske vzorce, ki so vplivali na razvoj literarnih junakov vse do danes; osredinja se predvsem  na lik popotnega viteza, ki presega družbeno skupino in sam – torej individualno – išče resnico.

V poglavju o romantiki razbira razloge, zakaj se je po stoletjih prevlade razsvetljenske in racionalistične paradigme pojavilo oživljeno zanimanje za srednji vek. V tem kontekstu obravnava tudi nekatere poznejše Nietzschejeve in Wagnerjeve nazore, ki so v 20. stolatje odprli vrata mitologizmu. Posebno pozornost posveča recepciji Parzivalovega mita v sodobni kulturi nemškega jezikovnega območja, predvsem vprašanju, kako se arhetipskost mita o Parzivalovem iskanju grala razvija in spreminja v novejšem romanu.

Zadnje poglavje se ukvarja s srednjim vekom na filmu. Ob izbranih filmih, ki tematizirajo Percevalovo oz. Parzivalovo iskanje grala, preverja arhetispko delovanje miti v sodobni kulturi in različne poti ter slepe ulice, po katerih se nadaljuje njegovo življenje.