V njej je na poljuden način zbrano znanje o razgradnji organskega materiala, ki bi ga moral obvladati vsak vrtnar. Tako tisti, ki vzgaja nekaj solate in začimb na 2 m2 površine, kot tisti, ki samooskrbo jemljemo resno. Govora je tudi o kompostiranju živalskega gnoja, kot zunanjega vira oz. če imate sami nekaj živali. V šali gre za posebno vejo »kmečke« alkimije, saj gnoj spreminjamo v črno zlato (beri: kompost).

Namen kompostiranje je, da pridobimo kvaliteten kompost kot univerzalno gnojilo in mikrobiološko poživilo za naša tla in rastline. V sonaravni pridelavi, kompost dodan našim tlom, predstavlja temelj rodovitnosti in ga res ni nikoli preveč. Bolj kot hranila v kompostu nas zanima tisti živi (mikrobiološki) del komposta, ki oživlja tudi najbolj degradirana tla. Knjiga ni namenjena večjim živinorejskim kmetijam, profesionalnim kompostarnam in komunalnim kompostarnam. Uporabljen jezik je poljuden z nekaj teoretičnimi izrazi, da se med seboj bolje razumemo. Največkrat uporabljeni in zahtevnejši izrazi so zbrani na začetku knjige v razlagi pojmov.

Več kolikokrat slišana fraza »za življenje ni recepta« nama je pri pisanju knjige dala veliko za razmišljati. Velikokrat mojstri svojih poklicev res pravijo, da receptov ni. Da smo bolj konkretni, vzemimo za primer kuharske mojstre in njihove recepte.

S kuhanjem se pogosto prvič srečamo kot otroci ali najstniki. Če bi se takrat najprej lotili prebiranja teorije, kako beljakovina v jajcih koagulira (se strdi) pri temperaturi med 61 in 84 °C nam to ne bi prav veliko koristilo, ko bi si za večerjo želeli pripraviti jajca na oko. Precej bolj uporaben je v tem primeru »trotlziher« recept, ki mu sledimo po korakih, določenih s količinami in minutami. Začetniki potrebujejo recepte.

Po večkratni ponovitvi postopek osvojimo in recept ni več potreben. Ta občutek poznamo vsi. Po večkratni praksi recept tudi nekoliko prilagodimo po svojem okusu. S ponavljanjem postanemo praktiki.

Če se pojavljajo še kakšne težave, ko v receptu ne dobimo odgovora, pa nam na pomoč priskoči teorija. V teoriji se velikokrat skrivajo odgovori na tista najbolj temeljna vprašanja »zakaj«. Praksa, izboljšana in podprta s teorijo te naredi mojstra.

Torej, če želiš postati mojster kompostiranja, potrebuješ recept za usmeritev, prakso in nekaj teorije. Zaradi tega je knjiga sestavljena iz dveh delov – v prvem delu je na poljuden način predstavljena teorija, v drugem pa so zbrani uporabni recepti. Svojo prakso pa dodaš seveda sam!

V prvem delu se spustimo v samo razdelitev procesov razgradnje organskega materiala, kot v kakšni kuharski knjigi, ko so najprej predstavljanje teoretične tehnike dela in potem v drugem delu nadaljujemo z najbolj pogostimi recepti za kompostiranje na malo in veliko.

Predstavitev kompostiranja v praksi je z namenom razdeljeno na malo (do 1 m3) in na veliko (več kot 1 m3). Nekatere tehnike so primernejše za kompostiranje ob hiši z manjšimi količinami, druge pa izkoriščamo, ko kompostiramo večji volumen materiala predvsem iz zunanjih virov.