Klic reke – Medicinsko raziskovanje tradicionalnega amazonskega rastlinskega zdravljenja

Klic reke je zgodba, pravzaprav zbirka zgodb o tem, kar nas nenehno uči magija narave, o izkustvih s šamani v pragozdni Amazoniji in duhovnem zdravljenju. Mistične osebne zgodbe se prepletajo s sodobnimi kliničnimi raziskavami in izsledki medicinskih študij, ki se dotikajo področij, kot so nevroznanost, psihologija, psihedelična medicina, medicina uma in telesa ter epigenetika.

Vedel sem, kdo je. La Madre Ajahuaska. Nisem mogel biti prepričan, a bil sem prepričan. Slišal sem zanjo – za duh narave, rastlinski duh, živi podaljšek zemlje in božanske svetlobe. Pripeljala me je na magično pokrajino, ki sem jo občutil kot povsem resnično, kakor da bi bila neločljiva od moje zavesti. Po izjemno prijetnem in nadzemskem popoldnevu v kraju onstran časa me je pripeljala nazaj v noč, na rogoznico v maloki. Še zadnjič me je intenzivno pogledala in se poslovila z besedami: »Če mi boš pomagal, ti bom pomagala.«

Zahodnjaki z ajahuasko mislijo na čaj, narejen iz ajahuaskine vitice (Banisteriopsis caapi) in drugih močnih psihotropnih rastlin, ki rastejo v amazonskem porečju. Sama, brez primesi, ajahuaska ne sproža psihedeličnega izkustva, zmešana v čaju z drugimi rastlinami pa lahko prikliče vplivna videnja. V izročilu amazonskih Šipibov, v katerega so me pozneje vpeljali, je ajahuaska zdravilni duh narave, dostopen po pitju čaja v svetem obredu, med katerim navežemo stik z duhovno inteligenco, ki je onstran našega dojemanja. Ljudje najpogosteje poročajo o stiku z obliko rastlinske zavesti. Rečejo ji duh madre ajahuaske.

O AVTORJU

Dr. Joe Tafur je družinski zdravnik kolumbijskega rodu, ki je odraščal v ZDA. Po končanem študiju medicine in znanstvenem raziskovalnem delu na oddelku za psihiatrijo Univerze v San Diegu se je v amazonskem pragozdu učil pri šipibskem šamanu Ricardu Amaringu in dokončal tradicionalno vajeništvo v šamanizmu. Pomagal in svetoval je stotinam posameznikov pri zdravljenju z amazonskimi zdravilnimi rastlinami in med obredi z ajahuasko. Zdravnik je in šaman, predan izobraževanju in zdravljenju. Zavzema se za povezovanje medicinske znanosti in duhovnega zdravljenja ter oblikovanje nove paradigme za učinkovito zdravljenje obolenj, kot so depresija, PTSM, luskavica, migrena, Chronova bolezen in najrazličnejše čustvene travme.

ODLOMEK iz knjige

Na tistem obredu sem že dvajsetič pil ajahuasko. Odtlej sem jo še velikokrat. Toda če se ozrem nazaj, je bilo doživetje tiste noči eno najmočnejših, kar jih pomnim. Bil sem, kakor rečemo »super-mareado.«
Začutil sem jo zelo močno. Kadar je močna, včasih nastopi vsa naenkrat, z vso močjo, todo su fuerza, v cunamiju neustavljive energije. V skrajno spremenjenem stanju izgubiš vsakršen občutek za prostor in čas in lahko te zelo zbega. Razkrojiš se v veliko večjem vesolju in pogosto ne zmoreš opisati, kaj si doživljal.
Ker me je delovanje ajahuaske premagalo, nisem zmogel dojeti, kaj se dogaja okoli mene. Ne spominjam se veliko o začetku. Po stokanju, ki se je razlegalo, je bilo jasno, da je mnogim v skupini slabo in da bruhajo. Kljub mučnemu prizoru je Ricardo nekako ohranjal zbranost.
V primežu doživljanja, ki ga nisem obvladoval, je bila njegova šamanska navzočnost nadnaravna. Sedel je in opazoval, nato je mirno zapel. Po nekaj prvih ikarih me je poklical in velel, naj sedem predenj. Želel je vzpostaviti povezavo z duhom koke in njenega zdravila.
Splazil sem se naprej in sedel predenj. Pred očmi so se mi vrtinčile barve in vse bolj bleščeča svetloba. Takoj je glasno zapel. Od prvega zloga je tulil magijo, glasno magijo. Pretežni del mojega uma se je že razkrojil in ikaro je odpihnil še zadnje delce. Bilo mi je, kakor da bi me pesem dvigala v zrak. V svetlih barvah je plesala okoli mene, rožnatih, oranžnih, rumenih, zelenih in škrlatnih.

Ko sem stopal naprej po ovinkasti stezi, sem se približeval Rolandu in njegovemu glasu na drugi strani maloke. Nenadoma sem stal pred njim in ga povsem jasno videl. Sedel je s sklonjeno glavo, osredotočen na petje. Njegovo telo se je spremenilo v veliko mačko, podobno levu ali jaguarju, z gladko, rdečkasto dlako. Počival je na bokih. Njegova glava se je spremenila v glavo velike črne anakonde s strmečimi očmi. Bil je globoko osredotočen na popevanje ikara. Okoli temne kačje glave se je vila griva velikanskih rumenih cvetnih listov. Njegova pesem me je vlekla vase. Ritmična in mistična je preplavljala moj um.
Strahospoštljivo sem se odmaknil za korak, medtem ko je kačje-cvetni-levji šaman pel svoj ikaro. Prav ko sem se umiril, mi je z njegove glave skočil v obraz eden od izjemno velikih cvetnih listov. Pesem se je nadaljevala in cvetni list je kmalu obvladal moje vidno polje. Nato se je spremenil v velik zelen list. Sijoče svetlobe so z digitalno natančnostjo priklicale v obstoj njegove žile. Njegova oblika, vzorec, celice, molekule, vse značilnosti, ki so ga določale, so se s stopnjevano silovitostjo vžgale v moj um.
V preblisku, ki se je bližal vrhuncu, sem zaslišal tih glas: »Joe … nisi bil pozoren. Rastline, ki sem ti jih pokazala, so resnične rastline. Ko bi le vprašal, bi se lahko česa naučil … Jutri boš našel ta list.«
Videnje se je razblinilo in ugotovil sem, da sem spet na rogoznici. Na drugem koncu so Rolando in drugi šamani še vedno prepevali.
Povedali so mi, da se šamani poučijo o zdravilnih rastlinah v videnjih, izzvanih z ajahuasko. Bil sem navdušen, saj je kazalo, da se mi dogaja nekaj podobnega.