81 svetovnih skrivnosti – Načela za svetlo in radostno življenje

Štiridesetletno iskanje svetovnih skrivnosti je avtor Chris Prentiss povzel v redki zbirki 81 dragocenih izrekov, ki bralca postopoma vodijo, navdušujejo in odpirajo pot do življenja, kakršno naj bi bilo tako v času vzponov kot tudi padcev – radostno, mirno in uspešno.

Svetovno znane izreke podkrepi z opisom lastnega pogleda nanje, da bi vam pomagal najti razumevanje, mir in smernice v tem napornem sodobnem svetu.

Avtor se zaveda tegob in pasti, ki dandanes prežijo na vsakem koraku in s katerimi se marsikdo ne zna spopasti. Sporočilo podaja v obliki kratke, učinkovite misli, ki jo nato razloži in podkrepi s posameznimi primeri. Bralcu ne svetuje, pač pa ponuja material za nadaljnji razmislek in povsem nevsiljivo predlaga, kako bi morali ljudje delovati v odnosu do sebe, drugih in do zunanjega sveta.

V knjigi 81 skrivnosti bo vsakdo našel misli, ki se dotikajo njegovih ali njenih težav – v partnerskem odnosu, na delovnem mestu, s prijatelji, znanci ali družinskimi člani. Nadalje misli naslavljajo tudi vse, ki se jim preprosto zdi, da bi bilo njihovo življenje lahko bolj polno, kvalitetno in brez omejitev. Koristna načela za svetlo življenje se dotikajo tako ustvarjanja dolgotrajnih odnosov kot doseganja stanja mirnega in zadovoljnega srca, ki se na najboljši način sooča s konflikti, izgubami in nevarnostmi. “Sledenje poti skrivnosti je meni in ostalim, ki sem jim skrivnosti razkril, prineslo vse dobre stvari, ki jih najbolj cenimo: iskreno prijateljstvo, uspeh, mir, srečo, čudovite odnose z ljudmi, ki jih ljubimo, dobre poklice in ljubeče, iskrene ter popolnoma zadovoljujoče odnose z našimi otroki,” pravi Chris Prentiss.

Razumevanje, modrost in potrpežljivost so verjetno tri najpogosteje uporabljene besede v knjigi 81 skrivnosti. Usoda modrega človeka je varna. Tak človek je zelo uspešen in nadvse srečen. Si lahko želimo sploh še česa lepšega?

Preberite ekskluzivni intervju z avtorjem >>

AVTORJEVO SPOROČILO

Iskreno se opravičujem ženskemu delu bralstva. V knjigi sem večinoma uporabljal moške osebne zaimke in glagolske oblike. Uporaba dvojnih oblik (kot na primer bralci in bralke, učenci in učenke …) bi bila za bralca dolgočasna, predvsem pa bi motila nemoten tok misli. Odločil sem se torej za uporabo moških oblik, da bi olajšal branje in sporočila napravil razumljiva, preprosta.

UVOD

»Nikoli ne povej resnice!« mi je rekla mama, ko sem bil star tri leta. To je bila ena prvih lekcij moje mame, Bee, iz katere sem se učil naslednjih dvajset let. Rekla je: »Samo norci povedo resnico.«. Temu je sledilo: »Kadar zadostuje dobra laž, resnico zadrži zase.« Ena njenih izmed njenih mnogih lekcij o laži se je glasila: »Dober lažnivec mora imeti dober spomin.«. Da bi si izboljšal spomin, sem si zapomnil nešteto pesmi. Nikoli mi ni dovolila, da bi jo klical mama ali mati, samo Bea.
Bea je bila rojena v New Yorku, leta 1900. Njen oče je bil pristaniški delavec, delal je na dokih. Njena mati pa je bila po poklicu mama, skrbela je za njo, njeni dve sestri in brata. Ko je bila Bea stara petnajst, jo je posilil starejši moški, s katerim je zanosila. V tistih časih so bile poroke dogovorjene, zato so je bila prisiljena starca vzeti za svojega moža. Sovražila sta se, Bea je rekla, da je neskončno užival, ko jo je mučil. Za žepnino je šivala gumbe na srajce iz za to zaslužila borih petdeset centov dnevno. Po treh letih, ko sta se ločila, je bila močna in je že pridobila trdo kožo.

Nikoli ni oprostila, nikoli pozabila slabega dejanja, vedno je potrpežljivo čakala in vrnila milo za drago. Njen moto je bil »šestkrat dvojno«, kar je pomenilo, da bo tistemu, ki ji je povzročil bolečine, povrnila šestkrat dvojno mero. Videl sem jo čakati 24 let, da je vrnila moškemu, ki jo je prizadel – nato pa se  je mesece smejala od same radosti in sreče. Moškemu, ki jo je posilil, je počasi, a z užitkom povzročala neskončno veliko bolečine. O njem je razširjala govorice in laži, vsake toliko mu je ‘nastavila kakšno mino’ in se zadovoljila šele takrat, ko mu je bila šestkrat dvojno povrnila.

V bučnih dvajsetih letih prejšnjega stoletja, je bila Bea stara nekaj čez dvajset. Bila je revna, vendar se je v divjem in razuzdanem New Yorku lahko marsičesa naučila. Postala je vodja kriminalne združbe in pri 21-ih letih že vodila največjo verigo ‘prodajaln’ ukradenih avtomobilov v New Jerseyju, v New Yorku pa je imela krog izučenih lopovov, ki so se zaposlili pri njej. Ko se je uveljavila prohibicija, se je Bea takoj znašla in dobavljala viski točilnicam alkoholnih pijač, ki so bile sicer prepovedane. Z življenjem onstran zakona je bila zadovoljna in uspešna. Prepričana je bila, da ji bom na taki poti sledil tudi sam. 

Pri štirih letih sem znal že krasti po trgovinah in za svoje majhne uspehe sem bil vedno pohvaljen. Kot mati samohranilka me je naučila preživeti v vsakršni situacijo pod vsemi pogoji. Bil sem bister in priden učenec. Moja zgodnja poslovna kariera je bila polna prevar, goljufij in nepoštenosti. Nihče ni bil varen pred menoj. Celo svoje prijatelje sem velikokrat ogoljufal. Zelo sem se zabaval, hkrati pa tudi nekaj zaslužil. Ob večerih sva z Beo sedela,  govorila o goljufijah in se tatinskim prigodam prešerno smejala. Bea je imela odličen, vendar neobičajen smisel za humor. Srčno se je smejala tuji bolečini – ne zlobno, pač pa prav od srca.  Dve kratki zgodbi o Bei vam bosta razkrili njen značaj.

Ko sem bil šestošolec, sem z bratoma hodil v elitno zasebno šolo, obiskoval pa sem tudi tečaj golfa. Proti koncu šolskega leta je kazalo, da moja brata ne bosta izdelala razreda. V noči pred zaključnimi izpiti je Bea preplezala šolski zid, vdrla v ravnateljevo pisarno in ukradla izpitne pole. Ko je prišla domov, nas je nekaj ur poučevala, nato pa odšla nazaj v šolo in vrnila izpite. 

Naslednja zgodba je o mojem očetu, Ralphu Prenticeu, ki sem ga prvič spoznal pri štiriinštiridesetih. Bil je pisatelj in se delno preživljal z zgodbami za časnik The Saturday Evening Post. Z Beo sta se vozila naokoli v enem njenih čudovitih avtomobilov, ko je Ralph zagledal sijajno limuzino. Vzkliknil je: »Bea, poglej ta čudoviti avto!« Ona mu je odgovorila: »Ralph, ti je všeč ta avto? To je Stutz Bearcat.« Naslednje jutro je na Ralphovem dvorišču stal Stutz Bearcat. Bil je ves iz sebe. Hvaležno ji je rekel: »Oh, Bea, kako krasno darilo! Ne bi ti bilo treba tega narediti – tako je drag!« Bea je, avto seveda ukradla in se zato med čakanjem na Ralphovo aretacijo ves mesec smejala. Bea je sicer plačala varščino, saj ga ni hotela spraviti za zapahe. Le pozabavati se je hotla ob njegovi nesreči.

Ena mnogih Beinih dobrih lastnosti je bila njena velikodušnost. Nikoli nisem spoznal tako krepkega in odločnega človeka, tako pogumnega, sposobnega in dobrodušnega kot je bila Bea. Leta 1940 smo se preselili v New Jersey, kjer je Bea postala nepremičninska posrednica in zavarovalniška agentka. Podarila je večino svojih provizij, da bi pomagala ljudem, ki so si šele ustvarjali domove. Vsi so jo imeli radi, razen tistih, ki so utegnili spoznati njeno slabo plat – zanje je bila neizprosna sovražnica.

Ker je bila radodarna, je njen vpliv na političnem prizorišču v naši mali občini rasel, imela je dovolj glasov, da je lahko vplivala na izid volitev. Eden njenih ljubimcev, Carl, kamnosek po poklicu, je hotel postati davkar. Bea je imela dovolj privržencev, da so ga izvolili. Nekaj let kasneje je hotel postati župan, mu je ustregla, in je bil izvoljen z ogromno večino. Postal je zelo egoističen, pustil Beo na cedilu in se odselil iz naše hiše. Ko je prišel čas ponovnih volitev, je Bea poklicala vse v mestu in posameznikom lagala o njem. Upokojencem je rekla, da Carl sovraži upokojence. Invalidom je dejala, da Carl sovraži invalide. Saj me razumete. Ista večina, ki ga je izvolila za župana, je tudi izglasovala njegov odhod. Zaradi laži, ki jih je Bea razširila, je bil močno oškodovan in ni mogel dobiti službe niti kot kamnosek. Bea je bila srečna.

Do dne, ko je leta 1994 umrla, je s seboj nosila pištolo. Ko je zapustila svoje telo, sem jo držal za roko. Vzel sem njeno pištolo izpod blazine. Moja strastna želja po branju me je rešila življenja v kriminalnih krogih. Bral sem vsak dan, predvsem leposlovje. Na življenje sem zato začel gledati z drugačnega vidika. Bral sem o pogumu, odločnosti, integriteti in življenju junakov. Takšno življenje me je močno privlačilo. Pri petindvajsetih sem nekega dne sedel za kuhinjsko mizo in se vprašal, kaj je ostalo od mojega življenja. Seveda, zaslužil sem nekaj denarja, vendar ga nisem bil sposoben obdržati. Nisem imel pravih prijateljev, vsi so se me bali, ker sem bil goljuf. Bil sem polomija kot mož, oče, prijatelj, poslovnež – kot človek.  Prizadel sem tako veliko ljudi.

Dojel sem, da me je Bea, tista dobrosrčna, velikodušna, zabavna, zaščitniška mama, s katero sva se imela rada, vodila v popolnoma napačno smer. Če bi nadaljeval v smeri, ki si jo je izbrala namesto mene, bi zagotovo končal v zaporu, brez prijateljev in družine. Močno sem se pokesal in se odločil, da bom odkril način do pravega uspeha, prave sreče, prave ljubezni, pravega notranjega miru in trajnega uspeha. Svoje življenje sem poskušal obrniti v New Jerseyju, vendar je bil Bein vpliv premočan. Zato sem leta 1965 odšel v Kalifornijo in se odločil, da bom postal popolnoma drug človek. Ko sem o svojem namenu povedal Bei (ko je bila še živa), je odgovorila : »Kakšen tepec!« Takšen način življenja je zaničevala. 

Naslednjih štirideset let sem po svetu iskal skrivnosti, ki so ljudem prinesle resničen uspeh in trajno srečo. Iskanje me je popeljalo v mnoge dežele in prebral sem mnogo zgodovinskih izrekov z vsega sveta, ki so se ohranili do današnjega dne. Ti nauki so ostali med ljudmi aktualni tisoče let zaradi neprecenljive sporočilne vrednosti. Ugotovil sem, da mi nauki kažejo pot, ki sem jo tako dolgo iskal. Sledil sem skrivnostim, kar je meni in ljudem, ki sem jim skrivnosti razkril, prineslo nekaj neprecenljivega: resnično prijateljstvo, uspeh, mir, srečo, odlične odnose z ljubljenimi ljudmi, poslovni uspeh in ljubeče, resnične ter popolnoma zadovoljujoče odnose z otroki. In sedaj sem dobil priložnost, da o skrivnostih pišem in jih delim z vami. Ponujam vam starodavne skrivnosti in vam na začetku poti želim pristno srečo, veliko uspeha in brezpogojno ljubezen. Skrivnosti vas bodo osvobodile, zaščitile in vam prinesle srečo.
 
Tebi, Bea, kjerkoli že si, se iskreno zahvaljujem za besede, ki si jih nenehno ponavljala: »Uspelo ti bo!«  Chris Prentiss