Drugo branje

V knjižici je zbranih 14 simpatičnih pesmic o mamici in za mamico slovenskih pesnikov in pesnic. S simpatičnimi in ljubkimi ilustracijami Jožice Rade bodo mamicam zagotovo polepšale dan…

Kaj če bi se nekdo odločil uničiti človeštvo, da bi naredil prostor nečemu boljšemu? Kaj če nam vajeti napredka uidejo iz rok? Res ne bo več poti nazaj? Margaret Atwood nam v romanu Zadnji človek predstavi srhljivo, a še preveč verjetno podobo naše prihodnosti. Dobrodošli v nezaslišani domišljiji, kjer prašiči sicer še ne letijo, so pa nenavadno bistri in krvoločni – prasoni. Tako kot tudi podkače, rakunki in pesjaki. Krila metuljev so velika kot krožniki, piščančje prsi ali kurje bučke rastejo kar na drevesu, namesto kave pijemo kapučinčin … O tem, kakšna katastrofa je doletela človeštvo, nam pripoveduje človek, ki se je nekoč imenoval Jimmy, zdaj pa ga nova rasa zelenookih ljudi kliče Jeti. Živi na drevesu, zavit v smrdljivo rjuho, in če hoče preživeti, se mora odpraviti na nevarno pot, polno spominov…

Avtor: Marguerite Yourcenar

Orientalske novele – trda vezava

Življenja Marguerite Yourcenar (1903–1987) pa tudi njenih del ne moremo postaviti v okvirje tedanjega družbenega in literarnega sveta. Izredno sta jo zanimali umetnost in zgodovina, zato ni nenavadno, da so njeni najbolj znani romani prav zgodovinski (Hadrijanovi spomini, Opus nigrum). Leta 1939 se je preselila v ZDA in tam ostala. Leta 1980 je bila kot prva ženska izvoljena v Francosko akademijo znanosti. Orientalske novele je predelovala skoraj 40 let. Podobne zgodbe ali prav te ste morda že brali v kakšni drugi različici, a jezik Yourcenarjeve je neprekosljivo tankočuten in neprizanesljiv. Dogajanja podaja lirično, a se ne pusti zavesti tragičnosti svojih junakov. Zgodbe so krute. Vendar, ali nam lahko pisateljica da boljšo popotnico ob branju, kot je ta, da nam prepušča sodbe in razsodbe, da sami prepoznamo, kakšna so naša načela o dobrem in zlem, kako se odzivamo na trpljenje in srečo, in koliko sočutja premoremo?

Avtor: Kahlil Gibran

Nori mož

Nori mož je bila prva zbirka zgodb (in nekaj pesmi), ki jo je Kahlil Gibran, libanonski pesnik in slikar, priseljen v Združene države Amerike, v začetku prejš­njega stoletja napisal v angleškem jeziku. Njegovo življenje je bilo polno preizkušenj in smrti bližnjih, ki so kot migranti umirali v ZDA zaradi posledic revščine. Kratko, a pomenljivo delo je izšlo pet let pred znamenitim Prerokom, ki so ga v drugi polovici stoletja prevedli v praktično vse svetovne jezike. Gibran, ki v svojem opusu spaja najboljše od krščanske in islamske duhovne tradicije (ko je študiral arhitekturo v Parizu, je naredil načrt za cerkev, ki bi bila gostoljubna do pripadnikov obeh ver), pa ni bil le pisatelj, pesnik in duhovni aforist, temveč tudi tankočutni slikar. Nova izdaja Norega moža, ki je bil v slovenščino prvič preveden pred več kot dvajsetimi leti, tako vsebuje črno-bele reprodukcije skic in slik, zgodbam pa se na koncu pridruži dialoška igra Zemeljski bogovi, kjer trije nečimrni bogovi na nebu preudarjajo, kaj narediti z mladima zaljubljencema. (iz Bukle)