Kostanjevo drevo gre v Afriko

15,40  (z DDV)

Za kratko pravljico potrebujemo najmanj enega dobrega kralja, čedno kraljično, nekaj spletičen, tri fante – starejša dva lena in neumna, tretjega pa bistrega, nato še hudobno čarovnico, letečega zmaja s tremi glavami, berača, eno poljsko miš
in medveda. Če bi radi nekoliko daljšo zgodbo, dodajte še nekaj nastopajočih
po lastnem okusu: kakšno dobrosrčno čarovnico, zlato ptico ter Ijudožerskega velikana.
Kralja, kraljično in spletične dajte v lonec – pardon – na kraljevi dvor, dodajte zmaja in vse skupaj lepo pomešajte. Pustite stati nekaj minut, da se vsebina umiri, nato poglejte, kakšno pravljico ste skuhali! Možnosti je več, poglejmo prvo!

Uganke modrijanke

15,40  (z DDV)

UGANKE MODRljANKE so napisane za modre bralce. Seveda s tem ne mislimo na modrokrvne, kot navadno rečemo ljudem kraljevskega rodu. Iz številnih pravljic že veste, da so kraljične in kraljeviči silno razvajena bitja, ki niti svoje postelje ne znajo postlati, kaj šele razvozlati uganko. V mislih tudi nimamo modrookih deklic in dečkov, pač pa tiste, ki so zvedavi po naravi in jim po glavi rojijo številna vprašanja o svetu. Take otroke imenujemo MODRIJANI.
Najbrž se modrijani strinjate, da je svet ena velika uganka, a le dokler ga ne spoznamo do te mere, da si znamo stvari in dogodke logično razložiti. Še sreča, da lahko hodimo v šolo! Brez nje bi bilo spoznavanje sveta silno dolgotrajno. Če bi se, recimo, hoteli dokopati do odgovora na vprašanje, kdo vse živi v morju, bi morali sami preiskati vse oceane sveta.
Ob UGANKAH MODRIJANKAH boste ugotovili, da že zelo veliko znate. Po branju posamezne uganke premislite, o čem govori. Oglejte si tudi ilustracije. Z njihovo pomočjo lahko preverite, če je vaš odgovor pravilen. Kdaj pa kdaj uganke zastavite tudi staršem. Sprva se jim bo uganjevanje zatikalo, a z malo vaje jim bo ta miselna igra v enako veselje kot vam samim.

Spomini na mojo mamo in njeno mladost v Trstu

15,40  (z DDV)

Nekoč sem v nekem pogovoru za časopis povedal, da je bila moja mama rojena v Trstu. Kmalu zatem sem dobilogorčeno pismo neke nečitljivo podpisane gospe. Napisala mi je, da je dobro poznala mojo mamo in tudi njene starše. Stresla je preŹcej jeze name, zakaj se lažem in baham z meščanskim poreklom, ko je bila vendar moja mama doma iz slovenskega dela Istre. A me je sram kmečkega slovenskega porekla?
Gospa ni ostala samo pri tem. Na koncu pisma me je čisto dotolkla. Povedala…