13,0 x 20,0

V osnovno šolo je hodila v Dekanih, po gimnaziji, ki jo končala v Tolminu, je v Ljubljani študirala španščino in pedagogiko.Čeprav se je s poezijo ukvarjala že od otroštva, je šele leta 1991 poslala nekaj pesmi Primorskim srečanjem, Mentorju in Reviji 2OOO. Po zgodnji poroki je opustila študij. Intenzivno se je posvečala ustvarjanju lastnega sveta bogatih medčloveških odnosov. Znala je deliti življenjsko veselje in sproščenost, kar jo je obnjeIli občutljivosti morda pripeljalo tudi težave. Mesec dni pred tridesetim rojstnim dnem je naredila samomor.
Šele posmrtno ji je izšla pesniška zbirka Posvetitve. V njej so poleg pesmi, ki jih je sama namenila za izdajo v zbirki z istim naslovom, izšle tudi druge pesmi iz bogate zapuščine po izboru Zdravka Duše in ob pomoči njene mame Darinke Ferluga. Pričujoča knjiga obsega širši izbor iz njene zapuščine…

V slovaško književnost je vstopil v 90. letih in takoj postal nespregledljiv. Prvo zbirko kratkih zgodb Leptokarija je objavil leta 1996, po njej še tri naslednje Gravidnost, Tihi kot ter Unglik. Njegovo naslednjo knjigo, besedilni kolaž Outsiderija lahko označimo kot eksperiment z medžanrskostjo. Botri Ballove proze bi lahko bili Camu.s, Rafka ali Broch, če ne hi bila tako zelo slovaška, tako pretresljivo slovanska obenem pa kruto sredoevropska. Prosto: če ne bi bila o »našincih«. Živi na južnem Slovaškem v Novih Zamkih. V besedilih se posredno zrcali njegova vseživljenska izkušnja z ob/mejnimi prostori. Topogratfska križišča se preslikavajo v topološka močvirja, po katerih brodi junak skoraj brez imena. Mali. Nebistveni. Sam. Povedano z avtorjevimi besedami: Ajn, barabin, verbalni masturhator…

Kerševanova razmišlanja, Spoznanja in misli so sporočila,namenjena vsakemu posamezniku in ljudem, tako so splošno človeška, da veljajo za ves planetarni svet. Tudi v pričujoči knjigi “Gledam modro vidim plavo” nam avtor niza neizčrpne zaklade svojih misli, ki pa so pravzaprav posledica njegovih opazovanj in vrednotenj življenja ter slogov, ki jih ustvarja ali ponuja.

Princese in izstopajoče dame modernega časa se v dramoletih Elfriede Jelinke pojavljajo kot ženske, ki jih ne more odrešiti noben princ. Shakespearove drame kraljev dobivajo tako v dramah princes svoje parodistično dopolnilo…. Če avtorica formilura svoje globoko politično nelagodje z estetskimi sredstvi, zadene v srce…

Pravijo da sem bil vesel otrok. Moji mati, tako kot vse matere, srečna mati. Henndorfu je bilo prizaneseno s škandalom in teta Rosina je spet lahko mirno spala. Materinemu očetu, mojemu staremu očetu, se o meni ni niti sanjalo. Mati si celo leto ni upala sporočiti staršem na Dunaj, da sem se rodil. Ne vem, česa se je bala…

Hotschingov roman je eksistencialistična proza, se pravi pisanje, ki ima za svojo temo hamletovsko vprašanje biti ali ne biti, vprašanje identite, človeške nasploh, pa tudi vsakega posameznega junaka v knjigi, vprašanje trpljenja in smrti, vprašanje odtujenosti sebi, drugim in svetu ter obrnjeno – sveta, drugih in sebe pred seboj, vprašanje krivde in kazni, če uporabim večno sintagmo Dostojevskega…

Roman je precej divja, zvečine avtobiografska pripoved s švedskega severa, kjer živijo samosvoji ljudje, sorodstveno in družabno pomešani, zapleteni v stoletne vraže in verovanja. Starejša generacija si prizadeva, da bi zaustavila novodobno civilizacijo z rockom in asfaltiranimi cestami. Mladi Mikael s prijatelji pa njim navkljub in kot znamenje novega sveta ustanovi rockovski ansambel: dvoje rodov, dvoje pogledov na življenje narekuje številne smešne zaplete, podložene z neuničjivimi sanjami o drugačnem življenju. Roman je velik del Evrope sprejel z velikim navdušenjem in priznanjem…