12,5 x 19,3

Pričujoča knjiga prinaša dve pomembni Nietzschejevi deli, namreč: »Onstran dobrega in zlega« in »H genealogiji morale«. Beležke za ti dve deli je Nietzsche začel pisati že za časa ustvarjanja svojega »Zaratustre«. Zato se v njima marsikje že v slogu čuti bližina Zaratustre. Z njima gre Nietzsche v odločen »napad« na moralo. Vendar pri tem nima v mislih le kake posebne filozofske discipline niti ne zgolj različnih historično danih družbenih moral. Nietzsche zagrabi moralo globlje in načelno. Ugotavlja namreč, da je pri vseh dotedanjih filozofijah in pri vseh tedanjih »modernih idejah« njihovo osnovno vodilo neka določena morala. Problematizacija morale pomeni Nietzscheju zato obenem že tudi radikalno kritiko takoimenovanih »modernih idej«: vsega tistega, kar ima moderna doba za vredno in na kar je ponosna. V »modernih idejah« vidi Nietzsche na njihovem dnu bolj ali manj prikrito zanikanje življenja. Take »moderne ideje« so npr. demokratizem, nacionalizem, socializem, komunizem, moderno svobodnjaštvo, vera v industrijsko »največjo srečo največjega…

Nietzschejeva dela, ki jih v prevodu prinaša pričujoča knjiga, so vsa nastala v letu 1888, zadnjem letu njegovega dejavnega življenja. Somrak malikov je nadaljevanje radikalne kritike idej in resnic evropske in svetovne kulture. Z »maliki« misli tu Nietzsche prav na ideje, ideale, resnice itd. kot najvišje dosedanje vrednote, po katerih se je ravnalo oz. bilo od njih odvisno vse človeško življenje. Primer Wagner je kritika romantične – moderne – umetnosti v njenem najvišjem dometu: Wagnerjevi glasbeni drami kot tipičnem dekadentnem umetniškem delu. Antikrist je spet radikalna kritika krščanstva. Nietzsche ga je nazadnje imel za glavno delo svojega prevrednotenja vseh vrednot in sebe za prvega psiho loga krščanstva. V njem je dal najglobljo psihološko interpretacijo Jezusa kot prvega in dovršenega kristjana ter pokazal usodno nasprotje med Jezusovim naukom in krščansko Cerkvijo. Antikrist je zagotovo…