»Za uspeh slehernega resnično velikega človeka ima navadno zasluge kakšna dobra knjiga.« Roy L. Smith


Izum pisanja in branja tudi dandanes predstavlja eno največjih prelomnic v zgodovini sveta. Velika moč branja se skriva v tem, da z branjem odkrivamo svet, zgodovino in sebe. Branje nas spreminja in prisili, da razmišljamo, raziskujemo, si predstavljamo, raziskujemo ter rastemo. Ima moč, da nas iz tega, kar smo zdaj, spremeni v tisto, kar bi radi postali v prihodnosti. 

V današnjem informacijskem obdobju obogatijo tisti, ki berejo, medtem ko so revni tisti, ki ne znajo (ali nočejo) brati. Američan Burke Hedges to primerja z lenuhom, ki so mu izročili zmagovalni loterijski listek, a se mu ni ljubilo stopiti v banko in ga unovčiti. Vendar kjer je volja, je tudi pot in čas za branje.

Peter Drucker, ki velja za očeta menedžmenta, se je kot mladenič navadil, da vsak dan tri do pet ur bere o različnih temah.

»Vsakih nekaj let izberem novo pomembno temo in o njej tri leta vsak dan redno berem,« pravi in sam sebe imenuje »delavec znanja«. Ta izraz opisuje najbolj dragoceni vir novega gospodarstva: intelektualni kapital. »Vaše novo bogastvo so vaše znanje in vaše izkušnje. So del vas, ne pa vašega podjetja. Ko podjetje zapustite, vzamete to znanje s seboj. V našem novem gospodarstvu znanj bo imel hude težave tisti, ki se ni naučil učiti. Znanje o učenju je sicer precej redko. A to je hkrati tudi stvar discipline.«

Tudi voditeljica televizijskih oddaj Oprah Winfrey svoj neverjetni uspeh pripisuje knjigam: »Ne morem si predstavljati, da bi brez knjig postala človek, kakršen sem danes. Le kako bi sicer vedela, da je nad mojim malim, osamljenim, brezčutnim svetom še drug svet? Knjige so mi postale sinonim za svobodo. Dokazale so, da lahko človek odpre vrata in stopi skoznje.« 

Zapisana beseda ima takšno silno moč, da vas lahko ustavi na vaši poti in vas prisili, da spremenite svojo življenjsko usmeritev. Človek tudi ne ve, katera knjiga ga bo spremenila, niti kdaj bo napočil veliki trenutek … vendar bo brez dvoma pretresla njegov svet in ga navdihnila k takšni rasti, za katero niti pomislil ne bi, da je mogoča.


Knjige so lahko tudi odličen blažilec bolečine

Oprah Winfrey se je rodila revni materi samohranilki, ki jo je zapustila v oskrbi njene neizobražene babice. Prav nič ni kazalo, da se bo Oprah razvila v eno najbogatejših in najmočnejših osebnosti svetovne televizije. Vendar pa je že v rani mladosti doživela nekaj, kar ji je za vekomaj spremenilo življenje: vpisala se je v knjižnico. Kraljica pogovornih oddaj tudi danes priznava, da se je vse začelo »le zato, ker sem bila zagnana bralka«.

Ko Oprah torej govori o moči knjige, govori iz svojih izkušenj. »Televizija spodbuja lažne vrednote,« priznava ter pri tem doda, da je knjige več kot enkrat imenovala prijateljice. Odkrito pove, da ji največje zadovoljstvo prinaša njen televizijski knjižni klub, kadar ji uspe prepričati gledalce, naj vnovič začnejo prebirati knjige, jih vzeti v roke ter na novo splesti prijateljstvo z njimi.

Verjetno tudi sami poznate ljudi, ki so v težkem obdobju svojega življenja prebrali neko knjigo, ki jim je podarila moč za upanje ter vero v boljši jutri.

Knjige lahko okrepijo upanje, duha, optimizem ter povečajo znanje. Ne pomagajo nam le, da se spoprimemo s težavami, temveč nam dajo tudi modrost in razumevanje, da te težave rešimo, med njihovim reševanjem pa se obogatimo in postanemo boljši človek.