Živeti avtobiografijo jogija

Avtor: Paramhansa Yogananda

»Dobre knjige so najboljši prijatelji. Skozi spise velikih mojstrov se lahko pogovarjamo z njimi.«  (Paramhansa Jogananda)

Kako živeti Avtobiografijo jogija

Med tisoči knjig, izdanih vsako leto, najdemo take, ki nas zabavajo, tiste, ki nas učijo, in one, ob katerih rastemo. Lahko si štejemo v srečo, če najdemo vse to v eni sami knjigi. Avtobiografija jogija je ena takšnih – knjiga, ki nam odpre vrata v naš um in duha. Delo je prava zakladnica brezčasne modrosti, življenjskih naukov, večnih resnic ter učinkovitih orodij in tehnik, ki nam pomagajo na poti domov, in presega vse verske, družbene in geografske okvire. Ta duhovna klasika je in bo še naprej vzbujala široko občudovanje po vsem svetu, saj je presegla samo sebe ter postala resnično živa knjiga. »V njej so moje vibracije,« je potrdil Jogananda. Te so kot balzam za našo dušo, saj nam prihajajo naproti od enega največjih jogijskih mojstrov našega časa.

Kako dejansko zaživeti z Avtobiografijo jogija? Odgovor na to vprašanje najdemo v knjigi Živeti Avtobiografijo jogija, ki sta jo napisala Jayadev in Sahaja iz Ananda skupnosti v Assisiju.

Kristina Kuzmič; Drži se!: upanje in humor iz mojega nepopolnega življenja

Kristina Kuzmič, po rodu Hrvatica, se je med vojno na Hrvaškem z družino preselila v ZDA, se tam šolala, poročila, dobila dva otroka, se ločila, živela iz rok v usta, iskala službo in začela snemati vlog. Po sodelovanju v resničnostnem šovu Oprah Winfrey pa se je njeno življenje postavilo na glavo. V šovu je namreč zmagala …

Po zmagi je dobila svojo oddajo, ki je pogorela, tako da se spet pobirala z dna, ponovno poročila, rodila tretjega otroka in ̶ ponovno uspela. V mednarodni uspešnici Drži se! opisuje svoje življenju po ločitvi, pripoveduje navdihujočo zgodbo o volji, moči pozitivnega razmišljanja, novih začetkih, spopadanju z neuspehom, depresijo, sprejemanju samega sebe in starševstvu …

Zgodba, ki vas bo nasmejala in pobožala po duši

V knjigi pripoveduje med drugim, kako je z majhnima otrokoma v naročju obiskovala centre za socialno delo, se počutila ponižano pred referentko, ki se ni niti toliko potrudila, da bi dvignila glavo in ji pogledala v oči. Pripoveduje o tem, kako je prodala poročni prstan, da je poravnala najemnino za tekoči mesec, in upala, da ji bodo dodelili pravico do živilskih bonov … .

Zakaj je treba znova poskusiti?

Ko si je ponovno dopustila živeti, se je spet zaljubila. Ob partnerjevi spodbudi si je zgradila kariero, ki ji je dala smisel. Na njen enaintrideseti rojstni dan je zaživel njen prvi blog z naslovom Pocasta kuharica s sloganom: »Življenje je poc . . . Ugrizni vanj!«

S tem blogom se je prijavila na sodelovanje v oddaji Oprah išče naslednjo TV-zvezdo in zmagala. Deset let po tistem, ko je njeno življenje zašlo na slepi tir, so ji imenitni ljudje ponudili lastno televizijsko oddajo …

Mednarodno uspešna kariera

»Ni ti treba biti bogat, popoln in fin, da bi ti uspelo,« je prepričana Kristina Kuzmič, ki je danes vlogerka in vplivnica. Njeni videi o starševstvu imajo po milijardo ogledov, po spletu jo redno spremljajo trije milijoni ljudi.

Knjiga Drži se! je poleg izjemne življenjske izkušnje tudi duhovito branje, polno samoironije in primerov, v katerih se boste zlahka prepoznali. Eden od glavnih razlogov za njeno priljubljenost je, da svojega življenja ne olepšuje, temveč ga prikazuje takšno, kakršno je – kaotično in nepopolno, vendar prav zaradi tega edinstveno in čudovito.

Avtor:  Johanna Paungger

Koledarji služijo kot dodatek h knjigi Vse ob pravem času. Uspeh našega delovanja ni odvisen samo od tega, koliko smo za to usposobljeni in opremljeni, ampak odločilno vpliva nanj čas, v katerem delujemo – luna. Ljudje so nekoč za ta opravila izvedeli z opazovanjem. Odkrili so, da je način in uspeh številnih vsakodnevnih opravil v veliki meri določen z vsakokratnim položajem Lune.

Raziskovalec narave, Charles Darwin, je torej v svojem klasičnem delu »O izvoru človeka« zapisal to, kar so številne generacije pred njim že vedele in upoštevale: »Človek je podvržen tako kot sesalci, ptiči in tudi insekti skrivnostnim zakonom, zaradi katerih so naravni procesi kot so nosečnost, rast rastlin, zorenje plodov, trajanje številnih bolezni, odvisni od Luninih period«.

Izostreni čuti, budnost, sposobnost zaznavanja in natančno opazovanje narave so naredili naše prednike za »mojstre pravega časa«.

Odkrili so:

* da so številni naravni pojavi – plima in oseka, rojstva, vreme, ženski menstruacijski ciklusi… – povezani z Luninim potovanjem;

* da se pri svojih opravilih številne živali ravnajo po stanju Lune. Na primer ptiči nabirajo material za svoja gnezda vedno ob določenem času in taka gnezda se po dežju vedno hitro sušijo;

*da je delovanje in uspeh delovanja za številna vsakdanja in manj vsakdanja opravila – sekanje drv, kuhanje, prehranjevanje, striženje las, delo na vrtu, gnojenje, pranje, uporaba zdravilnih snovi, operacije… – podvrženo ritmu v naravi;

*da ob določenih dnevih operacije in jemanje zdravil zelo pomagajo, ob drugih dnevih pa ne koristijo veliko ali celo škodijo – često popolnoma neodvisno od količine in kvalitete samih zdravil in ne glede na zdravnikovo usposobljenost;

*da so rastline v celoti in njihovi posamezni deli izpostavljeni delujočim silam, ki so od dneva do dneva različne, in da je poznavanje teh sil odločilno za uspešno pridelavo, oskrbovanje in obiranje plodov, da zdravilne rastline vsebujejo, če jih nabiramo v pravem času več zdravilnih učinkovin kot sicer;

Z enim stavkom: Uspeh nekega delovanja ni odvisen samo od tega, kako smo na to delovanje usposobljeni, ampak nanj odločilno vpliva čas, ko to počenjamo.

Naravno je , da so si naši prastarši prizadevali prenesti svoje znanje in izkušnje naslednikom. Zato je bilo nujno, da so poimenovali vplive s priročnimi, lahko razumljivimi imeni in izdelali jasen sistem , ki je vse sile popisal in zmeraj in povsod predvidel tiste, ki že vladajo in tiste, ki šele prihajajo. Odkriti so morali uro čisto posebne vrste.

Avtor:    Mirza Bašir-ud-Din Mahmud Ahmad

Mehka vezava

Iskanje resnice o obstoju Boga je eno od najbolj te­meljnih prizadevanj v človeški zgodovini in temelj, na katerem lahko raziskujemo druga bistvena vpra­šanja o življenju. Od kod smo prišli? Zakaj smo tu­kaj? Imajo naša življenja smisel? Kaj se nam zgodi po smrti?

Odkar se je to iskanje začelo, so bili porabljeni oceani črnila in nič manj krvi ni bilo prelite v iska­nju odgovorov na vprašanje, ali Bog obstaja. Od primitivnih sistemov verovanja naših zgodnjih predni­kov do prefinjenih ver modernega sveta s fi­lozofskimi raziskovanji likov, kot je Tomaž Akvinski, se iskanje vrhovnega, popolnega in transcendentnega bitja nadaljuje še danes.

Med ateisti in teisti poteka zagrizena, a živahna raz­prava o obstoju Boga, kar je znak zdravega in spod­budnega intelektualnega duha. Razprava pa bi se morala začeti s priznanjem, da breme dokazovanja nosijo teisti, torej tisti, ki verjamejo v Boga.

Avtor obrača k eni od najbolj osnovnih premis ateizma – če Bog obstaja, zakaj Ga ne moremo vi­deti – in se poda na raziskovanje tega vprašanja.

Zato avtor začne s prikazom skozi ra­zum in logiko, da vid ni dokončni razsodnik re­snice; človeška bitja so sposobna določati pred­mete, zasnove in informacije z drugimi petimi čuti, pa tudi z inteligenco in intuicijo.

Po prikazu napačnosti te izjave se avtor obrne k verzom v Koranu, da bi postavil deset argumentov v podporo prepričanju, da Bog obstaja. Nekateri dokazi, ki jih ponudi, so po naravi in vsebini podobni ustaljenim argumentom, ki jih teisti uporabljajo že stoletja. Na primer, kom­pleksnost našega vesolja in idejo, da moramo nekaj tako dobro urejenega, funkcionalnega in čudovi­tega videti kot neizpodbitni dokaz o stvarniku. Zu­naj teh bolj tradicionalnih argumentov avtor uporabi tudi druge dokaze iz Korana, naj­prej obljubo Božanske podpore vsem poslancem in prerokom, kot tudi resnico in izpolnitev razodetja, da bi pokazal, da Bog obstaja. Deset dokazov za ob­stoj Boga je drzno, zanimivo in obsežno branje, ki vznemirja razum, kar bo povzročilo, da bo bralec znova razmišljal o teh najpomembnejših vpraša­njih.

Pohvale knjige ali odlomek iz knjige:

Tretji dokaz, ki ga je mogoče ugotoviti iz Korana, je, da je človeška narava sama po sebi dokaz za ob­stoj Vsemogočnega Boga, saj ima človeška narava do določenih zlobnosti inherenten odpor. Na pri­mer, do krvoskrunskih odnosov z mamo, sestro ali hčerjo; do stika z urinom, telesnimi izločki in dru­gimi podobnimi vrstami umazanije; do laži in vseh drugih takih stvari, ob katerih se zdrznejo tudi ateisti. Zakaj bi to bilo res, če ne bi bilo Boga? Če Bog ne obstaja, zakaj moški razlikujejo svoje ma­tere in hčere od drugih žensk; zakaj se jim laganje zdi narobe; po katerih merilih se jim zgoraj ome­njene stvari upirajo? Če njihova srca ne občudujejo višje sile, zakaj se izogibajo tem stvarem? Zanje bi resnica in laž, pravica in krivica morale imeti enako vrednost in bi se svobodno odločali glede na svoje notranje želje. Kaj je ta Božanski zakon, ki usmerja čustva in vlada v srcih ljudi, da tudi če jih ateist s svojimi besedami zanika, se ne more ločiti od svoje inherentne narave in se izogiba grešnim dejanjem ali vsaj temu, da bi jih obelodanil? Je to oblika oseb­nega dokaza, da se v svojem srcu boji zagovora pred kraljem, čeprav zanika njegovo najvišjo oblast?

O avtorju:

Mirza Bašir-ud-Din Mahmud Ahmad (1889–1965) je bil drugi vodja in kalif Muslimanske skupnosti Ahmadija. Izvoljen za duhovnega voditelja pri mladih 25 letih je prevzel odgovornost neustrašnega varovanja te ustanove za skoraj 52 let. Bil je resnični vizionar in epski skrbnik, ki je vzpostavil upravno strukturo Muslimanske skupnosti Ahmadija, sedaj prisotne v več kot 200 državah.

 Prav tako je bil aktivna politična osebnost, še posebej v Indiji pred njeno neodvisnostjo. Bil je tudi eden od ustanovnih članov in prvi predsednik All India Kashmir Committee (Vseindijskega kašmirskega odbora), ustanovljenega za vzpostavitev državljanskih pravic kašmirskih muslimanov.

Kot veliki govornik je imel nešteto govorov po vsem svetu o številnih temah. Bil je priznan učenjak z neizmernim znanjem, ki je napisal več kot 200 knjig, vključno z desetimi zvezki velike eksegeze Korana z naslovom Tafsīr-e-Kabīr (Velika eksegeza). Zbirka 25 zvezkov njegovih del z naslovom Anwār-ul-‘Ulūm (Luči znanja) obsega več kot 800 pisanj in predavanj.

Avtor:  MIRZA MASROOR AHMAD

Mehka vezava

Svet se je znašel v zelo turbulentnem času. Globalna gospodarska kriza skoraj vsak teden prinese nove in hujše nevarnosti. Še vedno se omenjajo podobnosti z obdobjem tik pred drugo svetovno vojno in zdi se, da dogodki z nezaslišano hitrostjo vodijo v grozljivo tretjo svetovno vojno. V tej knjigi avtor svari svet pred hitro bližajočimi se nevarnostmi, hkrati pa podaja nauke, kako preprečiti to katastrofo ter začrtati pot do miru.

O avtorju:

 Mirza Masroor Ahmad je vrhovni poglavar svetovne Muslimanske skupnosti Ahmadija. Je peti naslednik Obljubljenega Mesije in reforma­torja, Mirze Ghulama Ahmada iz Kadiana.

Mirza Masroor Ahmad se je rodil 15. septembra 1950 v Rabwahu v Pakistanu. Potem ko je zaključil magisterij iz agrikulturne ekonomike leta 1977 na Univerzi za kmetijstvo v Faisalabadu v Pakistanu, je uradno posvetil svoje življenje islamu. Leta 1977 so ga za več let poslali v Gano, kjer je deloval kot ravna­telj različnih ahmadijskih muslimanskih šol.

Kasneje, ko se je vrnil v Pakistan, je deloval v različnih vlogah v štabu ahmadijske skupnosti v Rabwahu. Leta 1999 je bil Mirza Masroor Ahmad za kratek čas zaprt po pov­sem neupravičeni obtožbi, da je brisal besede Korana z ne­kega znaka.

Kot 22. aprila 2003 izvoljen na dosmrtni položaj kalifa Musli­manske skupnosti Ahmadija je Mirza Masroor Ahmad duhovni in administrativni vodja mednarodne verske organizacije z de­setinami milijonov privržencev, razpršenih po več kot 200 državah.

Odkar je bil izvoljen za kalifa, Njegova Svetost vodi sve­tovno kampanjo za širjenje mirnega sporočila islama skozi vse oblike tiska in digitalnih medijev. Pod njegovim vod­stvom so narodne podružnice Muslimanske skupnosti Ahmadija začele kampanje, ki odražajo resnične in miro­ljubne islamske nauke. Ahmadijski muslimani so vpeti v te­meljna prizadevanja, da bi razdelili na milijone letakov miru muslimanom in nemuslimanom, gostijo medverske in mirov­ne simpozije ter postavljajo razstave Korana, da bi pri­kazali njegovo resnično in plemenito sporočilo. O teh kam­panjah, ki so pokazale, da islam zagovarja mir, lojalnost dr­žavi bivanja in služenje človeštvu, so poročali po vsem svetu.

Leta 2004 je Mirza Masroor Ahmad prvič organiziral vsakoletni mirovni simpozij, na katerem se združijo ljudje iz vseh živ­ljenjskih obdobij, da bi si izmenjali ideje o širjenju miru in harmonije. Vsako leto simpozij pritegne veliko delujočih mi­nistrov, parlamentarcev, politikov, verskih voditeljev in drugih dostojanstvenikov.

Mirza Masroor Ahmad je potoval po svetu, da bi promoviral in laj­šal služenje človeštvu. Pod vodstvom Mirze Masroorja Ahmada je Muslimanska skupnost Ahmadija zgradila številne šole, ki dajejo odlično izobrazbo, in zdravstvene ustanove v od­daljenih delih sveta.

Mirza Masroor Ahmad teži k vzpostavljanju miru na vseh ravneh družbe. Nenehno svetuje članom Muslimanske skupnosti Ahmadija, naj izvajajo svoj »džihad« (ali trud) in težijo k in­dividualni reformaciji, kar je resnična in najvišja oblika »dži­hada«, namenjena vsakemu ahmadijskemu muslimanu za vzpostavljanje miru – najprej na individualni ravni, kar omo­goči posamezniku pomagati drugim najti mir.

Mirza Masroor Ahmad vsem posreduje enako sporočilo. V od­govor na vprašanje nemuslimanskega gosta na posebnem sprejemu v Melbournu, povezano z ustvarjanjem miru, je Mirza Masroor Ahmad rekel: »Če imaš mir v sebi, to pomeni, da izžarevaš mir. In če bi v vsakem od nas bil mir, bi mir izžare­vali tudi drugim.«

Na individualni in skupni ravni, na lokalnih, narodnih in mednarodnih platformah Mirza Masroor Ahmad svetuje o prak­tičnem pomenu vzpostavljanja miru, ki temelji na resničnih islamskih naukih.

Mirza Masroor Ahmad trenutno prebiva v Angliji. Kot duhovni vodja ahmadijskih muslimanov po vsem svetu goreče zagovarja islamsko stvar skozi osvežujoče spo­ročilo miru in sočutja.