Knjigarna

Zakaj Evropa v filmskem poslu zaostaja za Hollywoodom? Samo Rugelj v tekočem jeziku razloži poslovno logiko, ki stoji za filmi, in evropski film pokaže kot industrijo.

Nadaljevanje pregleda zgodovine filmske glasbe se posveča zlatim letom filma. Mitja Reichenberg piše o ustvarjalcih, ki so oblikovali njen razvoj. Opozori tudi, da jo pri nas dojemamo drugače kot drugod po svetu.

Kako je nastal film, ki ga mnoge ankete razglašajo za najboljšega vseh časov? Marcel Štefančič, jr. poveže zgodbo o nastanku Državljana Kana z analizo filma. V napetem ritmu oživi Hollywood tridesetih in štiridesetih let.

Igrivi eseji o velikih režiserjih in igralcih, polni anekdot in portretov, ki se berejo kot roman. Na začetku je zgodba o tem, zakaj avtorja Brian De Palma ni hotel niti pogledati.

Roman na meji med fantastiko in psihološko pripovedjo, v katerem dekle pred bolečino beži v vzporedne svetove ali pa v utvare. Hiter ritem, temačne podobe in preobrati spominjajo na heavy metal.

Kratka in duhovita pravila o tem, kar se v holivudskih filmih zgodi vedno znova. Ebertova zbirka klišejev deluje kot Murphyjev zakon za filmsko platno.

Fincherjeva Soba za paniko z dveh strani: Dušan Rutar jo bere skozi psihoanalizo drugega, Mitja Reichenberg pa skozi glasbo Howarda Shora in filmski zvok.

Pregled filmske industrije od slovenske kinematografije do evropskih in ameriških studiev. Samo Rugelj se posebej ustavi pri studiih PolyGram, DreamWorks in Miramax.

Esejistično, ironično pisanje o filmskih zvezdah in o tem, kaj njihove podobe sporočajo. Med njimi je Marilyn Monroe, ki jo popkultura predeluje še danes.

Ironično in duhovito branje Hollywooda kot kraja, kjer se je začela sodobna ameriška politika. Stare filmske zgodbe so obnovljene tako, da se pokaže, kaj se skriva za njihovimi srečnimi konci.