Knjigarna

Radojka Vrančič je tri desetletja prevajala v slovenščino opus enega največjih svetovnih književnikov Marcela Pousta, simbolno pa ga kje sklenila s prevodom spominov Celeste Albaret, Proustove gospodinje, ki je z njim preživela zadnja leta njegovega življenja, od 1914 do njegove smrti l. 1922. V tem času je spoznala njegov način življenja in ustvarjanja, družabne kroge, ženske, ki jih je občudoval in najožje prijatelje, v dolgih nočnih pogovorih pa tudi njegove poglede na svet, umetnost in življenja. To je tako knjiga za ljubitelje Prousta kot za tiste, ki se šele spoznavajo z njegovim veličastnim delom in ga bodo morda tako lažje doumeli. V dodatku je objavljena Kratka kronologija pomembnih datumov v Proustovem življenju in Bibliografija prevodov Proustovih del v slovenščino…

Biografija enega najpomembnejših evropskih dramatikov A. P. Čehova, izpod peresa avtorja, ki slovi po svojih biografijah velikih osebnosti, zlasti iz ruske in francoske zgodovine, je pripoved o življenju ruske družbe v prelomnih časih druge polovice 19. stoletja in o tem, kako je burno dogajanje doživljal Čehov, vse življenje razpet med zaostalo, a idilično podeželje ter mestno, intelektualno življenje Moskve in Sankt Peterburga. To je dramatična pripoved o življenju, polnemu vzponov in padcev, nasprotij in muk, ki ga je zaznamovala najprej huda revščina in nato neozdravljiva bolezen, o grenki mladosti, ki ji je dala pečat očetova tiranija in verski fanatizem, pripoved o razgibanih in zapletenih družinskih razmerjih, zlasti s sestro Marijo, o razmerjih z ženskami in odnosih z ženo, znano igralko Olgo Knipper, in o pisateljevih prijateljskih vezeh, npr. s pisateljema Gorkim in Buninom, založnikom Suvorinom, slikarjem Levitanom in drugimi. Seznanimo se tudi, kako so nastajale njegove drame, kako so jih uprizarjala ruska gledališča, zlasti kultni režiser Stanislavski, in kako sta se nanje odzivali publika in kritika…

Dr. Marijan Košiček v knjigi predstavi razne odlomke Cankarjevih del in jih nato razloži z vidika psihologije ljubezni, predvsem pa analizira Cankarja kot osebo in kot moškega z osebnostnimi in ljubezenskimi problemi. Ko piše o sebi, Cankar največkrat prikazuje svoj odnos do žensk in ljubezni. Ta tema se ponavlja v njegovem delu od prvih pesmi do zadnjih črtic. Pisateljevo pogosto ukvarjanje z ljubeznijo dokazuje, da tega problema nikoli ni rešil. Nikoli se ni znebil notranje napetosti zaradi spolnosti in do konca življenja ni uspel doseči popolne uveljavitve spolno-ljubezenskega dela svoje osebnosti. Pogosta razmišljanja o lastnem ljubezenskem ravnanju so izraz pisateljevega globokega nezadovoljstva s seboj in razočaranja nad sabo kot moškim. Cankarjeve lastne podobe pričajo, da veliki pisatelj nikoli ni spoznal prave ljubezenske sreče…

Osebna izpoved Mineko Iwasaki, ene najbolj cenjenih gejš v zgodovini Japonske in ene od zadnjih mojstric danes izumirajoče umetniške oblike, odstira tančico s skrivnostnega poklica. Pri rosnih petih letih se je z rodnega doma podala v svet gejš in naslednjih petindvajset let živela življenje, polno neverjetnih zahtev poklica in bogatih plačil. Naučila se je obrednih navad in govorice gejš ter preučevala starodavne umetnosti japonskega plesa in glasbe. Očarala je kralje in prince, najuglednejše gospodarstvenike in mogotce iz sveta zabave…

Prisrčna, močna in spodbudna, v Živi zgodbi je ujeta senca ene najbolj spoštovanja vrednih žensk našega časa. Živa zgodba so njeni odkriti spomini na življenje v Beli hiši. Je tudi njena kronika žive zgodbe z Billom Clintonom, tridesetletne ljubezenske in politične avanture, ki je preživela osebno izdajstvo, neusmiljene strankarske preiskave in nenehno izpostavljanje javnosti.Žena, mama, pravnica, odvetnica in mednarodna ikona je živela v času največjih ameriških političnih vojn. Na 560 straneh id dodatnih 32 straneh fotografij (131 fotografij) boste spoznali, kako je neumorno potovala po svetu in se zavzemala za zdravstveno oskrbo, gospodarsko rast, izobraževanje, za potrebe otrok in družin, prekrižarila je zemeljsko oblo zaradi enakopravnosti žensk, človekovih pravic in demokracije.

»Izvod te knjige bom postavil na polico zraven albuma s prvimi fotografijami svojega sina Johna. Na številnih fotografijah v tem albumu manjka njegov oče. Zato sem kriv sam …« Pravi avtor tudi pri nas znane knjige V vesolju. Seveda, Linenger se je »odpravil na ‘rutinsko’ petmesečno misijo na rusko vesoljsko postajo Mir, na Zemlji pa je pustil nosečo ženo, štirinajstmesečnega sina in drobne vsakdanje radosti, ki jih prinaša življenje na našem planetu«. Astronavtova pisma sinu so pretresljiv dokument ljubezni do družine, zlasti pa očetoveske ljubezni do otroka.

Finžgar še danes velja za berljivega pisatelja, ki nam ima še vedno marsikaj povedati. Njegova “povest davnih dedov” Pod svobodnim soncem, ki je bila mnogokrat ponatisnjena, sodi v sam vrh naše prozne literature. Nič manj niso vredne pozornosti njegove kmečke zgodbe, s katerimi je naše tradicionalno ljudsko pripovedništvo povzdignil na visoko estetsko raven…