Knjigarna

Lizina babica je zabavna, vse razume in verjame v sladkosnedne duhce. Polna je čudovitih domislic, ki nam jih avtor pričara v kratkih zgodbicah. Liza, njen prijatelj Jani in babica se potepajo, tehtajo zelenjavo v trgovini, se vozijo v avtu, se igrajo zimo, ukrotijo neubogljive škarjice, se prhajo na prav poseben način in praznujejo Bučkov rojstni dan…

Kdo ve, od kod si k nam prišla … Tako se začne pesem, ki jo poznajo otroci širom sveta, ki so jo pele že generacije naših babic in dedkov, ki so jo poznali naši starši in ki si jo neredko tudi sami požvižgavamo. Ja, kdo ve, od kod je prišla k nam ta mala, nagajiva in potepuška čebelica, ki sliši na ime Maja? Odgovor je preprost; preko Vladimirja Levstika in njegovega prvega prevoda pesmi o čebelici Maji v slovenščino davnega leta 1923. Pesem o čebelici Maji poznamo torej že celih osemdeset let. Maja pa šteje še kakšno leto več. Samo osem let po izidu izvirne nemške različice smo Slovenci že poznali čebelico Majo, samo osem let po izidu knjige v Nemčiji smo že poznali zgodbe njenih gozdnih in travniških prijateljev, ki se v pričujoči knjižni različici poimenujejo nekoliko drugače kot smo vajeni iz televizijske inačice zgodb o čebelici Maji (kar zna biti za mlajše bralce, navajene na poimenovanja iz televizijske risane serije, nekoliko moteče), samo osem let po izidu izvirnika, smo se že lahko zabavali ob Majinih smešnih in včasih prav čudnih ter neverjetnih zgodbah…

Na otok se pris eli nova družina. Emil, kakor je ime najmlajšemu, je resnoben in plah fant. Sošolki Jurki se zdi kar malce čudaški. Pa tudi konjiček, ki ga je pripeljal s seboj, se čudno vede. Po cele ure stoji na obali in strmi nekam daleč na morje. Jurka in Emil se nazadnje le spoprijateljita. Skupaj jezdita po otoku in Emil ji zaupa, da ga muči domotožje. A ni edini: tudi njegov konjiček nenadoma zavoha daljno domovino in tebi nič meni nič zbezlja v razburkano morje. Jurka jima na svojem konju odbiti na pomoč…

Lara se zelo veseli svojega prvega šolskega dneva. Sosedov Hari pa jo straši, da bo dobila najstrožjo učiteljico na šoli. K sreči ima deklica svojo zvezdico in vedno ji lahko zaupa vse težave. Ta navihana zvezdica smukne zvečer v Larino šolsko torbo, naslednje jutro pa v šoli povzroči velikansko zmešnjavo…

Tale knjiga govori o zabavnih prigodah iz življenja družine Krtkovih. Napisal sem jo jaz, Klemen, najmlajši izmed njih. Prosim, da tega ne raznašate preveč naokrog, da me doma ne bodo požrli. In o čem pišem? O tem, recimo, kako je očkov bicikel pristal na drevesu, pa kako smo taborili v kopalnici, pa kako je babica ogrožala prometno varnost, pa kako sva si s sestrico narisala norice … in še o marsičem…

Pri Krtkovih nikoli ni dolgčas. Niti ponoči ne – če se mala Krtka zbudita in kolovratita po hiši. Ali pa če se oče Krtek sklene okopati v blatni mlakuži, se izgubi v lunaparku ali se postavlja s svojimi športnimi vragolijami. In če res ne gre drugače, za zabavo poskrbi babica in s svojim ‘bolidom’ odpelje vnučka v kino. Ali pa oče in mama, ki ponoči delata domačo nalogo za otroka…