Razkrite Patandžalijeve skrivnosti

Avtor v nasprotju z drugimi prevajalci Patandžalijevih aforizmov izhaja iz naukov in razlag suter, ki jih je prejel kot Joganandov učenec od leta 1948 do Joganandove smrti leta 1952, kar daje njegovim komentarjem Patandžalijevih aforizmov še dodatno težo.

Potemtakem lahko na knjigo gledamo kot na združeno delo treh velikih učiteljev joge: Patandžalija – ta velja za prvega predstavnika starodavnih jogijskih naukov, ki jih je predstavil kot sistem notranje kontemplacije, meditativnih praks in etike; Paramhanse Joganande – ta je v očeh mnogih največji jogijski mojster, ki je kadarkoli bival in učil na Zahodu ter slovel po poglobljenih vpogledih v pogosto težje razumljive Patandžalijeve sutre; in Svamija Krijanande – ta je jasno in sistematično združil sporočila svojega guruja v enotno delo.

Vsekakor nepogrešljiva knjiga za vse duhovne iskalce, ki stopajo po poti samouresničitve, in nenazadnje tudi za ljubitelje joge, saj jim bo razkrila še druge njene dimenzije – filozofski sistem, ki presega telesne položaje in pravilno dihanje, ter jim razodela nepogrešljive uvide v stopanje po duhovni poti do dokončne združitve z božanskim.

»Jogijske sutre so skoraj tolikokrat prevedli in komentirali, kolikor je suter v Patandžalijevi mojstrovini. Seveda bralci od vsakega prevoda in komentarja odnesejo nekaj drugega, ker raznolike razlage učence vodijo v popolnoma drugačne smeri. Veliko različic so napisali guruji, ki so prinesli starodavno tradicijo joge na Zahod, manjkal pa je pomemben glas Joganande. Čeprav nam Jogananda ni nikoli naklonil prevoda Patandžalijevih suter, nam je na voljo druga najboljša stvar: razlaga zornega kota mojstra izpod peresa njegovega neposrednega učenca. Ker je Jogananda največ storil za vstop joge v življenje zahodnjakov, je knjiga Razkrite Patandžalijeve skrivnosti dobrodošel in poučen prispevek k prenosu njegovih znanj na nas.

– Philip Goldberg, avtor knjige American Veda: From Emerson and the Beatles to Yoga and Meditation, How Indian Spirituality Changed the West (Ameriška Veda: od Emersona in Beatlov do joge in meditacije, kako je indijska duhovnost spremenila Zahod)

»Izpod peresa Svamija Krijanande sta nastala neverjetno jasna prevod in komentar Patandžalijvih jogijskih suter. Osrednje besedilo oriše vse potrebne temelje za uravnoteženo jogijsko prakso. Lahkotno opisuje in pojasnjuje različna stanja meditacije. Patandžali oriše temeljna etična načela joge, vključno z vzdržnostjo od nečistega, motečega in praznega delovanja. Ko se povzdignemo v poduhovljeno stanje, lahko premagamo celo paleto težav v življenju. Svami Krijananda je zakladnici razlag jogijskih suter dodal še en dragulj.«

– Christopher Key Chapple, doši profesor indijske teologije in direktor jogijskih študij na Univerzi Loyola Marymount

»Kot avtor knjig o meditaciji in njen učitelj sem vse do izida Razkritih Patandžalijevih skrivnosti dolgo pogrešal jasno razlago Patandžalijevih jogijskih suter. Svet joge si že dolgo prizadeva seči še globlje in si povrniti svoje starodavne korenine. Izjemna knjiga z jasnim in s prizemljenim načrtom za uspešno duhovno iskanje, ki zadene bistvo.«

– Najasvami Džotiš Novak, avtor knjige How to Meditate (Kako meditiramo)

»Še nihče doslej ni tako zelo močno osvetlil brezčasnih Patandžalijevih naukov in njegovim sutram vdihnil novega življenja ter globine kot Svami Krijananda v Razkritju Patandžalijevih skrivnosti. Kako neverjetna usluga za svet in dih jemajoča knjiga. Na dušek sem jo prebral.«

– Joseph Bharat Cornell, avtor knjige AUM – melodija ljubezni: duh, ki je vir nastanka celotnega stvarstva

Odlomek iz knjige Razkrite Patandžalijeve skrivnosti – Jogijske sutre (aforizmi) (poglavje Sadhana Pada, druga knjiga):

Pot do samadhija

2-1 Sprejemanje bolečine kot prečiščenja, proučevanje svetih spisov in introspekcija, odprtost za božansko voljo in vodstvo ter njuno sprejemanje sodijo v prakso joge

Pomembno je razumeti, da so jogijski položaji oziroma asane sami po sebi sicer odlični, vendar v resnici ne predstavljajo prakse joge, ki pomeni združitev, prakso pa sestavljajo poti za združitev z božanskim. Za zahodnjake, ki imajo jogo za sistem tujih praks, naj poudarim, da praktično vse, kar je Patandžali učil – kar velja še zlasti za drugo knjigo –, velja za vse ljudi in iskalce resnice. Patandžalija niso zanimali običajni svetovni nazori, saj mora vsakdo, ki se želi združiti z Bogom, najsibo katoličan, protestant, musliman, ortodoksen hindujec, budist ali hotentot, skozi določene faze na svoji poti, enako kot mora vsakdo, ki ni v bolnišnici ali nima telesne okvare, jesti skozi usta.

Zagreti ljubitelji hatha joge se pogosto ukvarjajo z njenimi koristmi za fizično telo, vendar je pristop k jogi v smislu »tako boste shujšala v stegna, dekleta« farsa. Hatha joga ima dejansko veliko izjemnih koristi. Njeno prakticiranje lahko sčasoma tudi navdihne nekatere, ki skrbijo za svoje telo, da jo začnejo jemati bolj resno, vendar jo z izjemo takšnih vsi enačijo z gimnastiko.

Pred mnogimi leti sem učil hatha jogo in meditacijo, da bi tako zaslužil denar za prvo Ananda skupnost. Gospa, ki sem jo nekaj mesecev pred tem poučeval hatha jogo, se je prijavila v moj tečaj meditacije. Ob prijavi je pripomnila: »Sprva sem se prijavila v tečaj, da bi se imela o čem pogovarjati s člani bridž kluba, vendar gre za resno stvar. Želim si priti ji do dna!«

Ja, joga je resna stvar, saj se približa samemu središču vseh aspiracij v življenju.

Bolečine in trpljenje so del življenja vseh. Navdušenci nad jogo bi se morda posmehovali dejstvu, da trpijo tudi svetniki in iskalci po vsem svetu ter da tudi njih boli. »Joga,« bi lahko vztrajali, »naj bi preprečevala bolečine.« Seveda drži, da hatha joga zdravi veliko tegob, a na tem mestu nastopi še vprašanje karme. Če so v vaših preteklih življenjih (enem ali več) zaradi vas trpeli drugi ljudje, vas ne bo nič koliko joge osvobodilo zakona karme, ki narekuje, da morate podobno trpeti v tem življenju ali naslednjih vi sami.

Bolečina je univerzalno izkustvo celotnega človeštva. Pri nekaterih je močna, pri drugih komaj opazna. Naša bolečina je karmična poravnava bolečin, ki smo jih prizadejali drugim, vendar ta sama po sebi ne prinaša veliko duhovne svobode. Pomembno jo je mirno in voljno sprejeti – celo radostno. Imeti jo je treba za božjo voljo zase in za izraz njegove ljubezni. Ko lahko potrpežljivo sprejmemo trpljenje, ki nas doleti, se umaknemo z območja bolečine. Ne pozabite na besede mojega guruja: okoliščine so vedno nevtralne. Lahko se nam zdijo ali dobre ali slabe, srečne ali žalostne, kar je popolnoma odvisno od našega odziva nanje.

Naslednja na seznamu potrebnih jogijskih praks, svadhjaja, se običajno prevaja kot ‘proučevanje svetih spisov’. Vendar sva pomeni jaz. Torej beseda v resnici pomeni introspekcijo. Lahko v nedogled proučujemo svete spise, a če ne živimo v skladu z njihovimi nauki, je to enako, kot če bi brali revije. Prebrano v svetih spisih je treba na podlagi poglobljene introspekcije uresničevati v življenju.

Razmislite o naslednjih lekcijah proučevanja sebe: če vas nekdo užali, zakaj ga užalite nazaj? Le zakaj si naložite to karmo na ramena? Raje najprej pri sebi razmislite, ali ste morda kako zaslužili žaljivko.

Če vas kdo hoče prizadeti, se vprašajte, s čim ste si morda nakopali njegovo slabo voljo.

Najprej je treba biti pozoren na svoje odzive. Če se na življenje pravilno odzivate, vam gre v njem vse kot po maslu. Z egom se ne obregnete ob nič in zato ne popačite svojega dojemanja resničnosti.

Na duhovni poti je najpomembneje premagati vso navezanost na ego. Če vas nekdo odkloni v javnosti, bodite hvaležni v srcu za opomnik, da v širši sliki niste pomembni in da je vaša resnična naloga kot božjega otroka čim bolj zmanjšati svoj pomen v vsem. Za vaš duhovni napredek in trajno srečo je nadvse pomembno izstopiti iz kletke zavesti ega.

Če se ljudje razjezijo na vas, se najprej vprašajte, ali ste morda kaj zagrešili vi sami. Kakorkoli že, vedno v sebi ostanite mirni.

Sam sem si določil pravilo, ki se ga držim: da me nič ne bo nikoli oropalo duševnega miru.

Vse otroštvo sem imel na morju morsko bolezen. Ker sem moral velikokrat prečkati Atlantski ocean, mi je bilo na ladji pogosto slabo.

Ko sem bil že odrasel, sem večer preživel na otoku Green Island na Velikem koralnem grebenu na vzhodu Avstralije. Naslednji večer naj bi imel predavanje na celini, v mestu Cairns, vendar je bilo morje tisto jutro na žalost neobičajno nemirno. Pomislil sem: »Ker moram danes zvečer predavati v Cairnsu, mi tam ne sme biti slabo.« Trdno sem se zato odločil, da bom užival vsakič, ko bo ladjo divje premetavalo sem ter tja. Vsakič ko me je vrglo gor in dol, levo in desno in me je neumorno tako in drugače vrtelo kot izvijač, sem si ob vsakem tresljaju v glavi izrekel trdno afirmacijo: »Ja!« Rezultati so se mi zdeli izjemni. Čeprav sem v pristanišče prispel nekoliko pretresen, nisem imel morske bolezni. In ne samo to: odtlej ni bilo ne duha ne sluha več o morski bolezni, čeprav sem bil velikokrat zatem na morju.

Bolečine najbolje premagamo z njihovim sprejemanjem.

Ne pozabite torej, da nas joga ne osvobodi naše karme, ampak dovzetnosti za trpljenje, ki bi nam ga lahko karma sicer povzročila. Karma od nas ne zahteva, da trpimo, ampak nas samo prisili do vzponov in padcev, ki so jih morali zaradi nas v preteklosti doživeti drugi ljudje.

Kaj je potem zadnja praksa, ki je navedena v tej sutri? Kaj pomeni voljno sprejeti božjo voljo? Ker je karma božji zakon, moramo biti vedno odprti zanjo in voljno sprejeti njeno zamotano igro – in ves čas ostati mirni. Seveda poznamo veliko vrst karme – dobre, slabe in nevtralne. Z nobeno od njih se ne smemo poistovetiti, ampak mirno sprejeti vse, kar nas doleti v življenju. Nič nas ne sme vznemiriti…