Prelomnica

Sara Sloane je vstopila v plesno dvorano hotela Ritz-Carlton v San Franciscu in pomislila, kako prelepo je urejena. Mize so bile pogrnjene z damastnimi prti  smetanove barve, stekleni svečniki, jedilni pribor in kristal so se lesketali. Vse to je za tisti večer brezplačno posodilo podjetje, ki je ponujalo večji izbor kakor hotel. Krožniki so imeli zlate robove. Vsakega gosta je čakalo v srebrn papir zavito spominsko darilce. V srebrne podstavke zataknjene jedilne liste je na težak papir barve nebeljenega platna izpisal kaligraf. Kartice z imeni gostov, okrašene z majhnimi zlatimi angelčki, so bile že razporejene po Sarinem skrbno premišljenem sedežnem redu. V ospredju dvorane so stale tri vrste zlatih sponzorskih miz, za njimi pa srebrne in bronaste mize. Na vsakem sedežu so ležali prelep programski list, dražbeni katalog in oštevilčen loparček.

Sara je organizirala prireditev z enako marljivostjo in pozornostjo do podrobnosti, s kakršno je delala vse, in tako, kakor je prej pripravljala podobne dobrodelne prireditve v New Yorku. Vsaki podrobnosti je dodala osebno noto. Dvorana je spominjala bolj na poročno slavje kakor na dobrodelno prireditev. Na mizah so bile vrtnice smetanove barve, obdane z zlatimi in srebrnimi trakovi. Cvetlične aranžmaje je za tretjino običajne cene prispevala najboljša cvetličarna v mestu. Trgovsko podjetje z izdelki visoke mode Saks je pripravilo modno revijo, draguljarska družba Tiffany pa je poslala manekenke, ki bodo nosile njen nakit in se sprehajale med gosti.

Pripravljena je bila dražba dragih posebnosti, med njimi nakita, eksotičnih potovanj, vstopnic za vrhunske športne prireditve, srečanj s slavnimi osebnostmi in črn rover, ki je stal pred hotelom, okrašen z velikansko zlato pentljo. Eden od gostov ga bo ob koncu večera presrečen odpeljal domov. Še bolj srečni pa bodo v bolnišničnem oddelku za novorojenčke, kamor bo šel ves dobiček večera. To je bil že drugi ples za najmanjše angelčke, ki ga je organizirala in pripravila Sara. Na prvem so cene sedežev, izkupiček dražbe in donacije prinesli več kot dva milijona čistega dobička. Sara je upala, da se bodo ta večer nabrali trije milijoni.

Prvovrstni nastopajoči, ki jih je pridobila, bodo gotovo veliko pripomogli. Ves večer bo občasno igral plesni orkester. Neka druga članica pripravljalnega odbora je bila hči pomembnega hollywoodskega glasbenega mogotca. Njen oče je dosegel, da bo pela Melanie Free, zato so lahko postavili visoko ceno tako za posamezne sedeže kot za sponzorske mize. Melanie je tri mesece prej dobila nagrado Grammy in njeni samostojni nastopi so običajno prinesli poldrugi milijon. Melanie se je honorarju odrekla. Najmanjši angelčki bodo plačali samo stroške. Ti bodo visoki, potovanje, nastanitev, hrana in delo njenih glasbenikov in pomožnih delavcev bodo stali tristo tisoč dolarjev, kar pa bo zelo nizka cena za tako edinstveno predstavo.

Vsi, ki so dobili vabila in prebrali, kdo bo pel, so bili navdušeni. Melanie Free je bila ta čas najbolj priljubljena glasbena umetnica v državi in povrhu prelepa. Stara je bila devetnajst let. Po zaslugi nenehnih uspešnic se je v zadnjih dveh letih dvignila na vrhunec. Nedavni Grammy je bil samo še pika na i. Sara je bila zelo vesela, da je Melanie še vedno pripravljena nastopiti zastonj. Najbolj se je bala, da bo zadnji trenutek odpovedala. Veliko zvezd in pevcev, ki so obljubili brezplačen nastop, se je premislilo nekaj ur pred začetkom. Toda Melaniejin agent je prisegel, da bo pevka prišla. Obetal se je poseben večer in novinarjev ne bo manjkalo. Pripravljalnemu odboru je celo uspelo dobiti nekaj fi lmskih zvezd, ki bodo na prireditev priletele iz Los Angelesa. Vsa sanfranciška družabna smetana je kupila vstopnice. Obetala se je najbolj pomembna in uspešna dobrodelna prireditev, kar jih je San Francisco doživel zadnji dve leti, in po splošnem prepričanju tudi najboljša.

Sara je začela dobrodelno delo za oddelek za novorojenčke po tistem, ko so ji tam tri leta prej rešili hčerko Molly, ki se je rodila tri mesece prezgodaj. Molly je bila njen prvi otrok. Med nosečnostjo je vse kazalo najbolje. Sara se je odlično počutila, tudi videti je bila odlično, in je pri dvaintridesetih letih menila, da ne bo nobenih težav, dokler se neke deževne noči niso začeli popadki, ki jih zdravniki niso mogli ustaviti. Molly se je rodila naslednji dan in potem dva meseca preživela v inkubatorju na intenzivnem oddelku za novorojenčke. Sara in njen mož Seth sta lahko samo trepetala. Sara je bila v bolnišnici podnevi in ponoči. Molly so rešili, ne da bi pretrpela kakršno koli škodo. Zdaj je bila vesela, živahna triletnica, pripravljena, da gre jeseni med druge otroke v predšolski vrtec.

Sarin drugi otrok Oliver – Ollie – se je prejšnje poletje rodil brez najmanjše težave. Zdaj je bil ljubek, okrogloličen, grgrajoč devetmesečnik. Otroka sta bila Sari in Sethu radost in sreča. Sara je bila zdaj samo mama, njena edina resna dejavnost zunaj hiše je bilo pripravljanje teh dobrodelnih prireditev. Zahtevale so izredno veliko dela in organiziranja, kar je znala Sara dobro opraviti.

Sara in Seth sta se šest let prej spoznala na poslovni fakulteti stanfordske univerze, na katero sta oba prišla iz New Yorka. Takoj po diplomi sta se poročila in ostala v San Franciscu. Seth je dobil službo v Silicijevi dolini in malo po Mollyjinem rojstvu ustanovil svoj ‘hedge’ sklad. Sara je sklenila, da se ne bo zaposlila. Zanosila je že na poročno noč in je želela z otrokom ostati doma. V New Yorku je pet let delala na Wall Streetu kot analitičarka, preden je odšla v Stanford na poslovno fakulteto. Po poroki si je hotela vzeti nekaj prostih let, da bi lahko ves čas uživala v materinstvu. Seth je imel takšen uspeh s skladom, da se ji ni bilo treba vrniti na delo.

Pri sedemintridesetih letih si je Seth pridobil že precejšnje premoženje in postal ena najsvetlejših mladih zvezd na nebu fi nančne skupnosti, tako v San Franciscu kot New Yorku. S Saro sta kupila prelepo veliko opečnato hišo z razgledom na zaliv in jo napolnila s sodobnimi umetninami Calderja, Ellswortha Kellyja, de Kooninga, Jacksona Pollocka in peščice obetavnih, še neznanih slikarjev. V življenju v San Franciscu sta resnično uživala. Ni se jima bilo težko preseliti, saj je Seth že pred leti izgubil starše, Sarini pa so se preselili na Bermude in družinske vezi z New Yorkom so se zrahljale. Znancem na obeh obalah je bilo očitno, da bosta ostala v San Franciscu, kjer sta prijetno obogatila tako poslovno kot družabno življenje mesta. Neki konkurenčni sklad je Sari celo ponudil službo, vendar si je želela prebiti čim več časa z Oliverjem in Molly – in s Sethom, kadar je bil prost. Nedavno si je kupil letalo golfstream 5 in z njim pogosto odletel v Los Angeles, Chicago, Boston ali New York. Živela sta zlato življenje, ki je vsako leto postajalo še boljše. Čeprav sta oba s Sethom zrasla v premožnih domovih, nista nikoli prej živela tako imenitno. Saro je vsake toliko malo skrbelo, da mogoče preveč zapravljata, ko imata poleg hiše v San Franciscu še pravljično hišo ob jezeru Tahoe, pa še svoje letalo. Toda Seth je zatrjeval, da je vse v najlepšem redu. Denar, ki ga služi, je vendar namenjen temu, da z njim uživaš. Res je veliko zaslužil.

Seth je vozil ferrarija, Sara pa mercedesa s podaljšanim prostorom za prtljago, ki je bil zelo primeren za vožnjo z dvema otrokoma. Jo je pa mikal rover, namenjen za večerno dražbo. Sethu je rekla, da je avto zares čeden. Predvsem pa bo šel denar za dober namen, ki je bil obema resnično pri srcu. Navsezadnje je oddelek za novorojenčke njuni Molly rešil življenje. V manj opremljeni, medicinsko manj izpopolnjeni bolnišnici njuna čudovita, zdaj triletna deklica ne bi preživela. Sara je bila presrečna, da jim lahko povrne z organizacijo dobrodelne prireditve, ki je bila njena zamisel. Pripravljalni odbor bo bolnišnici izročil ves dobiček, ki bo tudi po izplačilu stroškov velikanski. Seth je za začetek v imenu obeh podaril dvesto tisoč dolarjev. Sara je bila zelo ponosna nanj. Že od nekdaj. Bil je zvezda njenega neba. Še po štirih letih zakona in dveh otrocih sta bila prava zaljubljenca. Razmišljala sta celo o tretjem otroku. Zadnje tri mesece je bila Sara čez glavo zaposlena s pripravami na dobrodelno prireditev. Avgusta pa sta nameravala najeti jahto za križarjenje med grškimi otoki in menila je, da bo takrat naravnost idealen čas, da znova zanosi.

Sara je počasi hodila okoli vsake mize posebej in znova preverjala, ali so kartice z imeni gostov pravilno nameščene. Ples najmanjših angelčkov je bil tako uspešen tudi zato, ker je bil tako natančno voden. Bil je prvorazredna prireditev. Sara je pregledala zlate mize, potem pa na srebrnih opazila dve napaki. Z resnim obrazom je zamenjala položaj kartic. Ravno je pregledala zadnjo mizo in se odpravljala pogledat vrečke z darilci, ki jih je polnilo šest prostovoljk in so bile namenjene za zadnje darilo odhajajočim gostom, ko se ji je razburjeno približala njena pomočnica v odboru. Bila je prelepa visoka svetlolaska, žena glavnega direktorja velike korporacije. Bila je njegova trofejna soproga, stara devetindvajset let, in je bila prej manekenka v New Yorku. Ni imela otrok in jih tudi ni načrtovala. V Sarinem odboru je želela biti samo zato, ker je bila prireditev tako pomembna in ji je bilo delo tako zabavno. Z veseljem je pomagala Sari in ženski sta se dobro razumeli. Sara je imela temne, Angela pa svetle lase. Sarini lasje so bili dolgi, ravni in temno rjavi, njena polt je bila smetanaste barve, velikanske oči pa zelene. Tudi brez ličil, z lasmi, spetimi v čop, oblečena v majico in kavbojke ter z natikači na nogah je bila lepotica. Ura je bila ena, čez šest ur pa bosta obe ženski popolnoma spremenjeni. Ta trenutek pa sta trdo delali.

»Prišla je!« je zašepetala Angela in se široko nasmehnila.

»Kdo?« je vprašala Sara in si naslonila na bok seznam gostov, pritrjen na čvrsto podlago.

»Saj veš, kdo! Melanie, seveda! Pravkar so prispeli. Pospremila sem jo v njeno sobo.« Sari je odleglo, da so ob dogovorjenem času prileteli iz Los Angelesa z zasebnim letalom, ki ga je pripravljalni odbor najel za pevko in njeno neposredno spremstvo. Njeni glasbeniki in pomožni delavci so prispeli z običajnim letom in so bili že dve uri v svojih sobah. Melanie, njena najboljša prijateljica, menedžerka, frizerka, fant in mama so prišli s posebnim letalom.

»Je vse dobro?« je zaskrbljeno vprašala Sara. Vnaprej so dobili seznam pevkinih želja, ki je vključeval studenčnico določene znamke, lahek jogurt, ducat vrst naravne hrane in zaboj penine znamke Cristal. Seznam je bil dolg šestindvajset strani in je vseboval vse pevkine osebne potrebe, najljubšo hrano njene matere in celo znamko piva, ki ga pije njen fant. Drugih štirideset strani je naštevalo potrebe njenega orkestra in električno ter zvočno opremo, ki jo bodo potrebovali na odru. Velikanski koncertni klavir, ki je bil potreben za njen nastop, je prispel že opolnoči. Ob dveh naj bi imela vajo z orkestrom. Takrat bo morala biti dvorana prazna, zato je Sara ogled opravila že do ene.

»Vse je dobro. Njen fant je malo čuden, njena mama me je na smrt preplašila, njena najboljša prijateljica pa je prijetna. In Melanie je res prelepa in zelo prikupna.«

Sara je dobila enak vtis, ko se je s pevko pogovarjala po telefonu. Sicer je imela opraviti z njeno menedžerko, vendar je poklicala tudi samo Melanie in se ji vnaprej zahvalila za nastop na dobrodelni prireditvi. Zdaj je prišel veliki dan. Melanie ni odpovedala, da bi pela kje drugje. Letalo je srečno priletelo in vsi so prispeli ob pravem času. Vreme je bilo toplejše kot običajno. Majsko popoldne je bilo sončno. Pravzaprav vroče in soparno, kar je bilo za San Francisco malo nenavadno in je bolj spominjalo na poletni dan v New Yorku. Sara je vedela, da se bo vreme kmalu pokvarilo, vendar so tople noči v mestu ustvarjale praznično vzdušje. Edino, kar ji ni ugajalo, so bile besede nekega znanca, da takšnemu vremenu v San Franciscu pravijo ‘potresno vreme’.