Ogenj, rit in kače niso za igrače, 4. del

Ogenj, rit in kače niso za igrače, 4. del: Poglejte, moji ljudje prihajajo! je četrti del zbirke, ki je bralce popeljala skozi osebne, intimne zgodbe iz slovenskega vsakdanjika. Ta del je nastal v času, ko nas je pandemija covida-19 odrezala od stikov z drugimi, vendar je prav ta izolacija spodbudila mnoge, da so začeli brskati po svoji preteklosti, raziskovati svojo identiteto in iskati smisel v trenutkih, ko so se zdeli svetovi izzveneli. Zgodbe, ki so zapisane v tem delu, so ne le odsev preteklih let, ampak tudi globokih življenjskih resnic, ki jih pogosto potisnemo na stran, ker jih je pretežko izreči na glas.

V tem delu so zbrane zgodbe različnih generacij, ki segajo od anekdot iz davnih dni, ko so ljudje živeli preprostejše, a težke življenja, do sodobnih življenjskih usod, ljubezenskih prigod in vsakdanjih bojev. Ogenj, rit in kače niso za igrače je zbirka osebnih spovedi, ki prinaša iskrenost, ranljivost in moč vsakodnevnih ljudi, ki se trudijo prebroditi izzive in bolečine. V zgodbah se prepletajo resnice, ki so pogosto spregledane, pa tudi tabuji, o katerih se v družbi ne govori odprto – od intimnih travm do neizgovorjenih ljubezenskih zgodb.

Milena Miklavčič, avtorica zbirke, je skozi ta del ponovno oživila pomemben del slovenskega kolektivnega spomina, ko je spregovorila o tistih, ki so nekoč živeli ob nas, vendar so bili pogosto spregledani. V Poglejte, moji ljudje prihajajo! s citatom iz zgodbe Žnidarjevega Frenka iz Poljan avtorica pooseblja svoje občutke ob srečanju z ljudmi, ki ji zaupajo svoje zgodbe. V teh zgodbah se razkrivajo globoke čustvene plasti, ki segajo vse do najglobljih kotičkov človeške duše.

Četrti del se ne izogiba težkim temam, kot so zlorabe, trpljenje in občutki zapuščenosti, pa tudi trdnost, ki jo prinašajo preživetve in življenjske lekcije. Ena najbolj pretresljivih zgodb v tem delu je pripoved Mojce, ki je skozi življenje nosila težo travm, ki jih je doživela zaradi očetovega nasilja. Njena zgodba je toliko bolj boleča, ker ponazarja resnične in pogosto neizrečene težave, s katerimi se soočajo mnogi, ki si želijo samo biti slišani in razumljeni.

V zbirki so tudi zgodbe, ki nas spomnijo na to, da življenje ni vedno le trpljenje. Našli bomo tudi humor, veselje in smeh, ki so ključni za preživetje v težkih časih. Avtorica, ki jo odlikuje ne le novinarski, ampak tudi literarni talent, s to zbirko še naprej odpira vrata resnic, ki so bila dolgo skrita. Njena sposobnost zbiranja zgodb in spodbujanja ljudi k temu, da delijo svoja doživetja, je ključnega pomena za ohranjanje slovenskega kolektivnega spomina.

Zbirka Ogenj, rit in kače niso za igrače ni le literatura – je dragocen prispevek k občanski znanosti (Citizen Science), ki omogoča, da ljudje skozi svoje zgodbe pripovedujejo resnice, ki so pomembne za prihodnost. Tako kot prejšnji deli tudi ta četrti prinaša izjemne zgodbe, ki niso samo osebne spovedi, ampak tudi pomembne lekcije za vse nas.