Monografija o poznobaročni sakralni arhitekturi na slovenskem Štajerskem je prva pregledna monografija o naši baročni arhitekturi po skoraj štiridesetih letih. Obravnava enega najkvalitetnejših obdobij baročne arhitekture na Slovenskem, in sicer poznobaročno arhitekturo na Štajerskem. Ta je zaradi zgodovinskih dejstev tesno povezana s tisto na avstrijski strani, zato pa slabo raziskana. Po razdelitvi historične dežele Štajerske po 1. svet. vojni so namreč avstrijski raziskovalci obravnavali le spomenike na avstrijski strani, slovenski pa na slovenski. Opusi arhitektov so bili zato zelo slabo raziskani in ovrednoteni. V monografiji je najprej predstavljen časovni okvir ter značilnosti poznobaročne Štajerske sakralne arhitekture, nato pa še pregled dosedanje literature, v kateri je bila obravnavana. V nadaljevanju je predstavljen prvi pomembni poznobaročni arhitekt na slovenskem Štajerskem, mariborski zidarski mojster Jožef Hoffer, postavljene so teze o vplivu dunajske arhitekture nanj ter vsi njegovi najpomembnejši nasledniki. V tem preglednem poglavju so predstavljeni tudi spomeniki, ki stojijo na avstrijskem Štajerskem in so povezani z mojstri, ki so delovali na slovenskem delu Štajerske. Z novimi podatki iz arhivskega gradiva ter novimi atribucijami so obogatene biografije štajerskih zidarskih mojstrov iz obravnavanega obdobja. Med njimi je na podlagi arhivskih virov osvetljeno tudi delo celjskih in mariborskih okrožnih inženirjev ob koncu 18. stoletja, ki je bilo dosedaj v umetnostnozgodovinski literaturi povsem spregledano. V strokovni literaturi je dosedaj ostalo spregledano tudi vprašanje poznobaročne tradicije v 19. stoletju. V monografiji je zato temu posvečeno posebno poglavje. Poznobaročna sakralna arhitektura na Štajerskem je kvalitetna in se je tako močno vsedla v zavest ljudi, da so po teh vzorih gradili še do sredine 19. stoletja. Najobsežnejše poglavje knjige predstavlja katalog cerkva. Tu je predstavljenih kar stodeset poznobaročnih sakralnih spomenikov, od katerih je bilo do sedaj v umetnostnozgodovinski literaturi obravnavanih le dobra tretjina. Kar nekaj že znanim spomenikom štajerskega poznega baroka je na podlagi arhivskih virov ali stilnokritične analize popraviljena ali dopolnjena stavbna zgodovina, skupno pa monografija prinaša nova spoznanja za več kot petdeset štajerskih cerkva. Monografija je zato prestižnega pomena ne le za slovensko umetnostno zgodovino, ampak tudi v srednjeevropskem prostoru. Na podlagi spomenikov, ki so sistematično predstavljeni v monografiji tudi s slikovnim gradivom, bo mogoče opuse štajerskih arhitektov 18. stoletja še dopolnjevati, ne le s stavbami, ki stojijo na slovenskem Štajerskem, ampak tudi v Avstriji in predvsem na Hrvaškem.
Razprodano
Korpus poznobaročne sakralne arhitekture na slovenskem Štajerskem
Monografija o poznobaročni sakralni arhitekturi na slovenskem Štajerskem je prva pregledna monografija o naši baročni arhitekturi po skoraj štiridesetih letih. Obravnava enega najkvalitetnejših obdobij baročne arhitekture na Slovenskem, in sicer poznobaročno arhitekturo na Štajerskem. Ta je zaradi zgodovinskih dejstev tesno povezana s tisto na avstrijski strani, zato pa slabo raziskana. Po razdelitvi historične dežele Štajerske po 1. svet. vojni so namreč avstrijski raziskovalci obravnavali le spomenike na avstrijski strani, slovenski pa na slovenski. Opusi arhitektov so bili zato zelo slabo raziskani in ovrednoteni._x000D_V monografiji je najprej predstavljen časovni okvir ter značilnosti poznobaročne Štajerske sakralne arhitekture, nato pa še pregled dosedanje literature, v kateri je bila obravnavana. V nadaljevanju je predstavljen prvi pomembni poznobaročni arhitekt na slovenskem Štajerskem, mariborski zidarski mojster Jožef Hoffer, postavljene so teze o vplivu dunajske arhitekture nanj ter vsi njegovi najpomembnejši nasledniki. V tem preglednem poglavju so predstavljeni tudi spomeniki, ki stojijo na avstrijskem Štajerskem in so povezani z mojstri, ki so delovali na slovenskem delu Štajerske. Z novimi podatki iz arhivskega gradiva ter novimi atribucijami so obogatene biografije štajerskih zidarskih mojstrov iz obravnavanega obdobja. Med njimi je na podlagi arhivskih virov osvetljeno tudi delo celjskih in mariborskih okrožnih inženirjev ob koncu 18. stoletja, ki je bilo dosedaj v umetnostnozgodovinski literaturi povsem spregledano. V strokovni literaturi je dosedaj ostalo spregledano tudi vprašanje poznobaročne tradicije v 19. stoletju. V monografiji je zato temu posvečeno posebno poglavje. Poznobaročna sakralna arhitektura na Štajerskem je kvalitetna in se je tako močno vsedla v zavest ljudi, da so po teh vzorih gradili še do sredine 19. stoletja. _x000D_Najobsežnejše poglavje knjige predstavlja katalog cerkva. Tu je predstavljenih kar stodeset poznobaročnih sakralnih spomenikov, od katerih je bilo do sedaj v umetnostnozgodovinski literaturi obravnavanih le dobra tretjina. Kar nekaj že znanim spomenikom štajerskega poznega baroka je na podlagi arhivskih virov ali stilnokritične analize popraviljena ali dopolnjena stavbna zgodovina, skupno pa monografija prinaša nova spoznanja za več kot petdeset štajerskih cerkva._x000D_Monografija je zato prestižnega pomena ne le za slovensko umetnostno zgodovino, ampak tudi v srednjeevropskem prostoru. Na podlagi spomenikov, ki so sistematično predstavljeni v monografiji tudi s slikovnim gradivom, bo mogoče opuse štajerskih arhitektov 18. stoletja še dopolnjevati, ne le s stavbami, ki stojijo na slovenskem Štajerskem, ampak tudi v Avstriji in predvsem na Hrvaškem.
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.