Kako postati pravi kanal in spoznati kanaliziranje
»Že dvajset let kanaliziram … Čutim, da bo knjiga enako kot meni tudi drugim pomagala spoznati, kaj je v resnici naš višji namen.«
– Barbara J. Courtney, svetovalka
»/…/ Walters ponuja praktične nasvete za delo, kako se naučimo odpreti brezčasni modrosti, medtem ko smo v stanju zavedanja …, veliko bolj verjetno in lažje sledljivo kot številne druge newagevske knjige.«
– Kathleen Cain, The Bloomsbury Review
»Šri Krijananda je zelo pomagal razčistiti napačne predstave o kanaliziranju.«
– Šri Svami Sačidananda
Mnogi ljudje v tem času iščejo tisto, čemur pravijo resnica. Želijo si, da jih vodijo ‘višja’ bitja v drugih dimenzijah. Če povemo drugače: radi bi se naučili kanalizirati. Kanalizira lahko vsak. Vsakdo premore višji jaz, ki obstaja hkrati tako v tej dimenziji kot vseh drugih. Možnosti za življenje so neomejene in veliki duh, ki ste vi, želi doživeti vse možnosti. Verjetno se vedno ne zavedate, da ste s svojim višjim jazom vedno v stiku. Fenomen kanaliziranja je torej res preprost koncept: Duha (ne nujno svojega lastnega) povabite, naj z vami vzpostavi stik, komunicira z vami ali prek vas. Ker vaš višji jaz ni omejen s časom ali prostorom, lahko dostopate do višjih ravni in drugih svetov.
Knjiga razblini dvome, ki se porajajo ob polemikah o kanaliziranju. Krijanandov koncept kanaliziranja se dotakne vseh, ki bi radi služili kot kanal za višji navdih. Kako postati pravi kanal vključuje preproste tehnike in brez dlake na jeziku pojasni, da najvišjo obliko kanaliziranja najdemo v življenjih velikih svetnikov.
Včasih vsi potrebujemo iskro, da poženemo svojo energijo in ustvarjalno moč, da lahko začne vesolje ponovno delovati skozi nas. Povezovanje z našo duhovnostjo in ustvarjanje novih poti je pomemben del našega življenja. Ko si vzamemo čas, da svoje meditacije namensko sinhroniziramo z višjim Jazom, se odpremo vesolju in postanemo kanal.
Meditacija ima skoraj neskončne koristi tako za naše fizično telo kot čustveno počutje. Meditacija zmanjšuje stres in skrbi, medtem ko nam polni baterije. Prinaša višjo zavest, ki odpira naš um, da se ločimo od negativne energije in misli, ter nas naredi prijaznejše in bolj empatične, brez česar ne bi mogla skozi nas steči božanska energija in mi ne bi mogli postati kanal za božansko.
V knjigi je veliko pomembnih informacij o višjih sferah in svetovih in tudi o tem, kakšne pasti nas čakajo, kadar želimo kanalizirati, ne da bi ob tem očistili sebe in se pripravili na sprejemanje božanskega navdiha.
Obenem nas uči, kako pomembno je, kakšne so med kanaliziranjem naše misli, kako pomembno je, kakšna je naša vibracija, in kako ključnega pomena je, da energija, ki jo črpate vase, služi najvišjemu namenu vas in drugih ljudi.
»Toplo priporočam bistre komentarje in navodila o kanaliziranju, ki jih predstavlja gospod Walters. Pokaže nam njihovo pravo duhovno funkcijo, kako se uporablja in kako jo je treba razlikovati od lažnih iluzij, do katerih lahko pripelje kanaliziranje neprevidnih.«
– John White, avtor, predavatelj, ki so ga leta 1988 predstavili v oktobrski izdaji revije Science of Mind Magazine
»/…/ zanimivo branje. Čakajo vas fascinantne podobe vesolja. Predvsem pa boste odslej zelo previdni, katerim kanalom in bitjem boste prisluhnili.«
Kit Synder, Psychic Reader
Odlomek iz knjige Kako postati resnični kanal vesolja (poglavje Kaj je kanaliziranje?):
Kaj je kanaliziranje?
Preprosto: Kanaliziranje je prenos navdiha, ki ga prejmemo od vira in ne od ega.
Ta navdih je lahko različne vrste: ni vedno prejet v obliki besed. Velikokrat najde izraz v glasbi, sliki ali kot zdravilna energija – če poimenujem tri najpogostejše vrste kanaliziranja.
Še več, ni treba, da je kanaliziranje vedno božansko. Ljudje so lahko kanali tudi za nižje entitete, včasih celo temne. Obstajata dva načina, da prejmemo kanaliziran navdih. Eden je pasiven, drugi pa magneten.Pasivno sprejemanje se prav tako zgodi na dva različna načina. V enem se um izprazni in je preprosto odprt, da se ga uporabi kot kanal z zaupanjem, da bo, kar bo priteklo skozenj, dobro in koristno. V drugi obliki pasivnega sprejemanja morda ne bo zavestnega poskusa izpraznitve um, bo pa kljub temu praznina: pretirana dojemljivost šibke volje. Astralne entitete zlahka nadzorujejo takšno osebo. V resnici je obsedenost veliko pogostejša, kot se ljudje zavedajo. Obsedenost je dejavnik, o katerem je vredno premisliti, zlasti kadar zdravimo blazne.
Magnetno kanaliziranje je rezultat magnetne privlačnosti, ki se jo ponuja popolnoma zavestno in z odločno spodbudo uma na vibracijski ravni, ki je podobna navdihu, ki ga prejme. Primer tovrstne magnetne privlačnosti je Jezus imenoval ‘molitev, vera’.
Še en primer je pogum mojega prijatelja gornika, ki ga je pokazal, ko je z lastno voljo poskušal doseči vrh gore. Njegov pogum je pritegnil pomoč, ki jo je potreboval, da mu je uspelo.
Magnetno kanaliziranje je sila, ki jo oddaja pravi zdravilec; k njemu jo pritegne njegovo sočutje do bolnih. Takšno kanaliziranje je popoln primer svetnika, ki dovoli, da Božja milina steče k drugim prek njegovega dviga k milosti.
Magnetno kanaliziranje je vedno rezultat nekakšnega zavestnega magnetnega priziva. Človek morda zavestno ne ve, da je sploh poslal takšen priziv. Mogoče se mu zdi, da je tisto, kar se skozenj kanalizira, nekaj, v kar je bil potisnjen brez zavestne želje – morda celo brez privolitve! Pa vendar se tako le zdi, kajti ko se odpremo višji sili, človek privabi delovanje modrosti, ki je večja od njegove.
Tako je na molitev včasih odgovorjeno na načine, ki so precej drugačni od priprošnje in morda tudi drugače od tega, kar smo želeli. Čas v takšnih primerih vedno razkrije, da je bil prejeti odgovor najboljši – v resnici celo edini pravi za nas in našo pravo srečo, prav tako za srečo drugih.
Takšna neprepoznana magnetna privlačnost obstaja v primerih, ko nekdo prejme zdravilne sposobnosti, ne da bi zanje prosil. Dar mu je podarjen zaradi njegovega sočutja do tistih, ki trpijo bolečine.
Takšne neprepoznane privlačnosti obstajajo tudi, kadar oseba, ki prejme pesnitev ali pesem, morda celo takrat, ko razmišlja o nečem drugem. Zdi se, da ni prosila za navdih. Pa vendar je bilo zagotovo nekaj v njenem odnosu, da je privabila navdih. V sebi zagotovo nosi veliko naklonjenost do glasbe, da bi lahko privabila pravi navdih v obliki glasbe. Verjetno ljubi poezijo, da bi prejela lepo pesnitev – v nasprotju s šepavim verzom, ki bi ga spesnil rokoborec.
Malo znani aspekt te teme je, da sta magnetni priziv in zavestna priprava tista, ki omogočita, da nekdo postane kanal, vendar se je to zgodilo že v preteklem življenju.
Primer tega so trije otroci iz Fatime na Portugalskem. Ti so prejeli čudežne vizije Device Marije, ki so jim sledili kanaliziranja prerokb in niz čudežev.
Še en tak primer je Bernadette Soubirous (Bernardka Lurška), ki se ji je v jami Massabielle, nedaleč od Lourdesa v Franciji, prikazala Devica Marija. Ob koncu prikazovanja sta se tam pojavila čudežni izvir in voda, ki je odtlej ozdravila nešteto ljudi.
Nobeden od teh otrok ni aktivno želel izkusiti božanske izkušnje, ki so jo prejeli. Veliko biografov jih je opisalo kot popolnoma običajne otroke v vseh drugih ozirih, čeprav so to najbrž poudarjali zato, da ne bi kdo mislil, da so ti otroci nenormalni. Drugače pa ni nikoli nihče rekel, da ti otroci ne bi bili na kakršen koli način vredni milosti, ki so jo prejeli. In vsi so se strinjali, da so bili izredno čistega srca in uma.
Lahko sklepamo, da je obstajal magnetni priziv v njihovi čistosti, ki se je rodila iz kdo ve koliko načinov čaščenj v preteklosti. Zagotovo je ta lastnost tista, ki jih je pritegnila k prejeti milosti.
Božja milost se steka skozi tiste kanale, kamor je bila povabljena. Če bi bilo drugače, bi to pomenilo kršenje najbolj osnovnih principov božanskega zakona: pravico vsakega inteligentnega bitja do lastne svobodne volje.
Tako lahko kmet prejme Božje vodstvo, da vodi vojsko. Daleč od tega, da bi jo privabil, morda jo bo na začetku celo zavračal. Po drugi strani pa lahko postane eden od slavnih generalov v zgodovini. Takšna je bila zgodba Ivane Orleanske.
Mehanik lahko nenadoma prejme navdih, da napiše čudovito glasbo. Neizobražen človek lahko prejme globoke uvide v svete spise. V takšnih primerih bodo vedno imeli obdobje priprav v preteklih življenjih – kot tudi v tem življenju, ko sčasoma spozna pravilnost tistega, kar je prejel.
Kaj pa pasivno kanaliziranje? Takšno kanaliziranje preprosto nikoli ni način, da človeštvo pritegne višje duše. Vsi veliki mojstri imajo o tem enako mnenje.
O tem razmislite takole: Bi plemenita oseba vstopila v hišo le zato, ker je tam in ker so vrata po naključju odprta? Vrata, ki so na široko odprta in med njimi ne stoji nihče, se ne smehlja in ne ponudi toplega, ljubečega povabila. To bi bilo dejanje čiste domneve in izkoristiti tovrstna vrata bi pomenilo vohljati.
Najgloblja želja angelov, kadar gre za človeštvo, je, da bi pomagali tistim, ki potrebujejo pomoč. Vsak od nas pa mora najprej zavestno prositi zanjo. Drugače angeli domnevajo, da se vsiljujejo.
Vendarle bi lahko angelsko bitje uporabilo osebo, katere um je pasivno odprt, da ga sprejme, glede na to, da so mu drugi poslali magnetni priziv, da se jim na ta način prikaže?
Astralna bitja so to že počela, vendar angeli nikoli. In tudi mojstri ne. Visoko razvite duše vedo, da je to proti vsakemu božanskemu principu, izkoristiti kogar koli!
Če kongregacija častilcev na oltarju ponudi osebo, da se jo uporabi kot kanal, je to najverjetneje izvorni pomen človeškega žrtvovanja. Ena oseba, običajno svečenica, bi izpraznila zavest in dovolila, da se začasno uporabi kot instrument.
Zelo veliko pomembnost so pripisovali ohranjanju čistosti svečenice, kar kaže na to, da se je v zavesti ljudi ohranila misel, verjetno še iz višjih časov, da je čistost sporočila zelo odvisna od čistosti instrumenta.
Izpraznitev misli kot sredstva, da lahko astralne entitete vstopijo, ima svoje korenine prav tako v starih časih, v izvajanju meditacije. Globoka meditacija je popolno nasprotje mentalne praznine. To je stanje, v katerem se tako zelo zavedamo, smo tako zelo osredotočeni, da mentalni nemir preprosto izzveni. Tudi danes, v globoki meditaciji, častilci povabijo Boga in njegove angele ter velike mojstre, da vstopijo v njihovo zavest in jo napolnijo z milostjo.
Rekel sem, da nobena visoka duša ne bi uporabila zgolj pasivnega kanala. Vprašajte se: Kakšna duša bi uporabila takšen kanal?
No, kakšna oseba bi odprla vrata zgolj zato, ker so odprta? Zagotovo nekdo, ki ima svoje motive. Ni treba, da gre za slabo osebo. Morda le nekdo, ki je radoveden. Morda tako misli: »Je kdo, s komer lahko delim?« V vsakem primeru to ne bi bila – če uporabim moderni izraz – uglajena oseba.
Pred leti je pianist trdil, da je kanal za Beethovna. Glasba, ki jo je igral, je v resnici – čeprav bežno – spominjala na Beethovnov slog. Pa vendar ljudje, ki so ga slišali, niso bili navdušeni. En kritik je ironično pripomnil, če je res Beethoven prihajal skozenj, ima astralni svet negativen učinek na njegovo genialnost!
Koga je pianist kanaliziral, če ne Beethovna? Nekega povzpetnika, ki je hotel pridobiti nezasluženo spoštovanje? Ali pa je bil sam pianist prevarant. Zagotovo je zadnje verjetnejša razlaga. Je bil pianist bolj odprt za spodbudo, ki je prihajala iz njegove podzavesti, morda veliko bolj, ko se je tega zavedal?
Podzavest dejansko igra veliko vlogo v večini kanaliziranj. Človek bi lahko rekel, da večina tako imenovanih kanalov v celoti črpa iz svoje podzavesti. In morda je navsezadnje tako bolje. Prva kanaliziranja, če so pasivna, so nevaren konjiček.
Najboljši znani primer pasivnega kanaliziranja je medij, ki kanalizira – ali vsaj poskuša kanalizirati – glasove sorodnikov, prijateljev ali slavnih ljudi tistim, ki želijo vzpostaviti stik….
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.