Izštekani najstniki in starši, ki štekajo; Leonida Mrgole in dr. Albert Mrgole
Avtorja o knjigi:
Knjigo Izštekani najstniki in starši, ki štekajo sva napisala zase. Velikokrat sva bila prestrašena, obupana, zaskrbljena. Vsak dan tisočkrat sva se vprašala: “Ali delava prav?!” Velikokrat sva si pred spanjem izrekla, tako rekoč obljubila: “Tega ne bova nikomur povedala …” Ker naju je bilo sram, ker sva mislila, da nisva dovolj dobra starša, ker nisva vedela, da se vse to dogaja tudi drugim staršem … in otrokom … Bila sva tako prekleto nemočna … Medtem ko sva končala knjigo in vzgajala najine 4 otroke, so zrasli v čudovite samostojne ljudi.
Knjiga je resnična zgodba o odraščanju, potrebah najstnikov, občutkih staršev in hkrati strokovna zakladnica.
Naslov te knjige je nastajal dolgo. Velikokrat sva ga zamenjala. Naslov Izštekani najstniki in starši, ki štekajo, res ni zapisan v knjižni slovenščini. Je slengovski in je pečat časa, v katerem odraščajo naši otroci. Glede na to, da imava oba rada slovenski jezik in umetnost pisanja, sva imela s tem kar nekaj dela. Vendar je odločitev padla takoj, ko sva videla, kako naslov ›živo‹ nagovori poslušalca. Vsak, ki ga je slišal, se je vzpodbudno odzval.
Z uvodnim naslovom Izštekani najstniki sporočava, da knjiga govori o izštekanih – izklopljenih iz odnosa – najstnikih. To so najstniki, ki so predani uporništvu, ob tem pa čutijo veliko stisko v svojem notranjem hrepenenju, da bi bili povezani. Morda se sliši neverjetno, a najstniki potrebujejo starše. Starše, ki ostajajo v stiku, ki dovolijo samostojnost, ki prenesejo napake. Najstniki potrebujejo odrasle starše – starše, ki štekajo. Ob tem bi rada poudarila, da smo velikokrat izštekani tudi starši. Starši, ki štekajo – so preprosto starši, ki se trudijo ali ki znajo najstnika ‘prištekati’ nazaj v odnos ali še bolje, ki znajo sebe ›prištekati‹ v razumevanje najstnika.
Celotna knjiga govori o stiku, povezanosti in sodelovanju. Tak naslov označuje vse te vrednote. Podnaslov Starši – tukaj in zdaj, vam želi sporočiti, da skoraj vsak otrok, ko postane najstnik, s svojim vedenjem, besedami in dejanji sporoča, da nas ima dovolj, da smo bedni in da se bo odselil prvi hip, ko se bo lahko. Vendar je resnica drugačna. Najstnik nas potrebuje, zelo potrebuje, vendar ne več na isti način, kot takrat, ko je bil majhen. Potrebuje nas, da mu zaupamo, da ga tiho spremljamo, da mu dovolimo raziskovati, delati napake, da spremljamo njegove prve ljubezni … V tem obdobju smo tihi čuvaji naših otrok. Vedno smo tam, kjer on pričakuje, čvrsti, neomajni in zanesljivi. Najstnik potrebuje starše, ki so odrasli in čustveno stabilni. To je knjiga, ki nas, starše, uči pogledati navznoter in ne navzven. To pomeni, da nehamo gledati, kakšen je ali ni naš otrok, ampak pogledamo, na kaj se odziva ali ne odziva, ko mi kot starši delamo oz. govorimo. Torej, najstnik, ki nas noče in nas zavrača, nas v resnici zelo potrebuje. Starši – tukaj in zdaj sporoča, da smo vedno na voljo, da se znamo osredotočiti, držati bistvo v zavedanju, podpirati, spodbujati in učiti.


Mnenja
Počisti filtreZaenkrat še ni mnenj.