ČAŠČENJE ŽENSKOSTI

Namaste, vidim te kot sestro, mater, hčer, ženo in Žensko Božanskost. Ti si Šakti, bistvo, srce in vir življenja. Ti si v vseh stvareh in vse stvari počivajo v tebi. Tvoj smeh je glasba življenja.

Če določena kultura verjame, da ima Božanska Realnost, iz katere izhajamo vsi, tako moške kot tudi ženske lastnosti, potem dobi postopek reinkarnacije, pri katerem menjavamo moška in ženska telesa, popolnoma nov pomen. Ne glede na naš spol se nahajamo v telesu, ki odseva lepoto in skrivnosti ene polovice Božanskega. S tem, ko imamo telo/um, ki ga prevevajo lastnosti enega spola in ki komunicira s telesom / umom nasprotnega spola, se sočasno učimo tako o moških kot tudi o ženskih zemeljskih lastnostih. V kulturi, ki pravi: »Vidim te kot atmo,« lahko to vodi v globlji in bolj svet pogled na moški in ženski spol.

Čeprav oba spola odsevata skrivnosti Božanskosti, so ženske običajno navzven lepše in moške po vsem svetu – brez da bi se jih učilo, naj žensko vidijo kot atmo – ženska lepota običajno vznemirja in včasih tudi zaslepi. Dejstvo, da lahko moški vidijo atmo ženske in tudi njeno lepoto, je splošno razširjeno varovalo, ki po eni strani varuje ženske, po drugi strani pa uravnoveša družbeno okolje. Brez take vizije ali varovala so se pojavile mnogovrstne težave. Z nepopustljivo zavzetostjo zahodni svet zahteva ženske pravice, hkrati pa je začel žensko lepoto postopoma uporabljati pri oglaševanju za trženje proizvodov. Žensko telo je postalo javno (z zmanjšano vrednostjo), namesto da bi bilo zasebno (sveto). Uporablja se za nadzor tako moškega kot ženskega uma in za spodbujanje potrošništva, dobesedno s pomočjo ustvarjanja zasvojenosti. Trdili bi lahko, da izrabljanje ženskega telesa kot produkta poteka vzporedno z izkoriščanjem neobnovljive energije Matere Zemlje. Morda ni naključje, da je razvoj interneta v veliki meri finančno podprla prav pornografska industrija in na ta način omogočila dostop do ponižane podobe povsod navzoče ženske lepote.

Veliko upanje mednarodne komunikacije se je na nek način rodilo iz maternice žensk, vendar pa ne na zaveden ali na prefinjen način. Talentu filmskega režiserja Jamesa Camerona je treba izkazati vse spoštovanje, da mu je, kljub temu da so pripadniki plemena Na‘vi v Avatarju pomanjkljivo oblečeni, uspelo ustvariti bitja z odprtim, samozavestnim in pristnim odnosom do svojih teles. Ta bitja prav tako izražajo samospoštovanje in sveto mentaliteto, kar kaže na to, kako z lahkoto domorodne kulture dojemajo svojo telesnost. V filmu so Na‘vi ženske prikazane kot močne in neodvisne, drugi pa jih spoštujejo zaradi veščin, ki so edinstvene njihovi osebnosti in tudi njihovemu spolu. Če MiQ pomeni intuicijo in neposredno zaznavanje, potem je samoumevno, da imajo mnoge ženske že po naravi več takih pronicljivih čustvenih veščin, ki so nujne za ohranjanje trajnostnega odnosa z Zemljo. Film prav tako odraža globok občutek ženske skrivnostnosti in njene podobnosti z Materjo vseh stvari. 

Tradicionalno je indijska kultura, ki se kaže v dveh epih o Avatarjih, Ramajani in Mahabharati, to povezavo čutila tako globoko, da so pripadniki te kulture čaščenje, varovanje in opolnomočenje žensk enačili s čaščenjem in varovanjem Matere Bhumi. Podobno kot to namiguje Avatar, je tudi za indijsko kulturo ženska energija pomenila Mater Naravo.

Sanskrtsko ime za to žensko energijo je Šakti. Podoben koncept je poznan v judovstvu, in sicer v obliki ženske gracioznosti boga, ki se na večer Shabbat (šabat se prične v petek zvečer) spusti v judovski dom. V hebrejščini se imenuje Shekkinah, ki se manifestira, ko ženska v družini prižge menoro s sedmimi svetimi svečami. Eno od imen Matere Narave je Šakti Ma – Mati vse energije. Skladno z nauki Avatarjev ima vse, kar obstaja v naravi, moško in žensko podobo Šakti, ki v resnici nikoli nista ločeni. To pomeni, da se moški in ženska ne združita le zaradi spolnega občevanja, zaradi užitka in/ali razmnoževanja, temveč se združita kot poosebljenje dveh temeljnih principov Narave in zavestno sodelujeta z ljubeznijo, da bi omogočila obstoj vsega življenja. 

Skoraj vse domorodne kulture se strinjajo, da je od obeh spolov ženska energija tista, ki je bolj izjemna, in ker predstavlja tudi pot do življenja, ji je treba izkazovati najgloblje spoštovanje, razumevanje in jo tudi varovati. Vede pojasnjujejo, da je na začetku obstoja tega Vesolja Stvarnik, Brahma, prvotnega moškega in prvotno žensko vprašal: »Kateri od vaju želi meditirati o rojstvu novega življenja?« Ženska se je prostovoljno javila in sedla v sredino kroga. Ko je moški to videl, je zaprisegel, da bo s svojim življenjem varoval krog, v katerem je sedela ženska. Ker je ženska zaradi reprodukcije bolj ranljiva, saj je nad njenim telesom lažje storiti silo, in ker predstavlja neposredno povezavo z Materjo vseh stvari, je žensko telo sveto in vsi plemeniti moški bi jo morali ščititi, ne pa izkoriščati. V najhujši obliki nasilja je posilstvo vojno orožje. Kar je storjeno ženskam, je storjeno tudi Materi Zemlji. Ženska je neposredno povezana z njenim srcem in zato skuša obvarovati vsa živa bitja, kadar je to le mogoče.

Kakor zgoraj, tako spodaj Vede na več mestih trdijo, da sta moška in ženska oblika, ki ju vidimo povsod okrog sebe in ki ju hkrati utelešamo v svoji notranjosti, v resnici ustvarjeni »po podobi Vrhovnih Bitij moškega in ženskega spola «. Prvotno moško Vrhovno Bitje in žensko Vrhovno Bitje sta prototipa – gospod in gospa Božanskost – ki v Transcendentalni sferi živita večno (in to je zelo dolgo obdobje!). Vse to pa ne pomeni, da sta Moška in Ženska Božanskost dve različni bitji – temu ni tako. Mogoče boste želeli to zadnjo poved prebrati še enkrat. To je namreč velika skrivnost Avatarjev. Avatarji utelešajo dve podobi istega bitja – in, kot to trdijo Vede, sta ti dve podobi večno zaljubljeni in se nikoli ne naveličata družbe drug drugega. Nepredstavljivo in istočasno sta eden in dva. Ta oblika Moške in Ženske Božanskosti se ponavlja v vseh stvareh, ki ju ti dve obliki ustvarita, podobno kot otrok podeduje genetski material obeh svojih staršev. To je nekakšen postopek prehoda v materialni svet. Ko prvotni obliki Vrhovnega Moškega in Vrhovne Ženske na najvišjem nivoju vstopita v materijo, postaneta Mati in Oče Narava.

V tej vlogi eden postane darovalec (Oče Narava), drugi pa prejemnik (Mati Narava). Vede trdijo, da na kozmičnem nivoju obstaja mati, ki predstavlja celoten seštevek vsega materialnega. To pomeni, da so vsa neskončna Vesolja del njenega telesa. Ko se spuščamo še nižje po lestvici stvarstva, vidimo, da je vsako posamezno Vesolje prav tako organizem, ki vsebuje Mater Naravo in Očeta Naravo, ki se v njem prepletata oziroma plešeta – v vsakem se torej razprostira kozmični genetski material. Posamezno Vesolje je rezultat Očeta Narave in Matere Narave, ki se objemata in prepletata. Vso naravo prav tako v celoto združujejo »moške in ženske« vezi.

Moderna znanost to opisuje kot preplet pozitivnih in negativnih delcev oziroma elektronov in protonov. V skladu s starodavno modrostjo pa Narava ni neosebna – Narava je zelo osebna. Na primer sonce naj bi bilo moškega spola, sončna svetloba pa ženskega. Skupaj poosebljata naše doživljanje sonca. Tako kot za poročen par rečemo, da sta »eno telo«, sta tudi sonce in sončna svetloba »poročena« – sta nekakšna gospod in gospa Sonce. Kot še en primer lahko na primer navedemo vrtnico in njen vonj. Struktura vrtnice je moška, njen vonj je Šakti, skupaj pa predstavljata vrtnico. Če se ta dva dela ločita, vrtnica ne obstaja več. Če se ločita sonce in sončna svetloba, pa to pomeni konec življenja. Če nadaljujemo s spustom, vidimo, da so tudi planeti Matere, na njihovih telesih pa živijo »družine« izjemnih bitij. Naš planet je Zemlja oziroma Mata Bhumi. Če se spustimo še nižje – in četudi atma ni niti moškega niti ženskega spola – so naša telesa, ki jih imamo kot matere, očetje ali otroci, svete oblike, sestavljene iz emanacije prvotnega moškega Vrhovnega Bitja in ženskega Vrhovnega Bitja.

S tem, ko se učimo, kako lahko vsa bitja vidimo kot Božanska Bitja, je namen te lekcije o Avatarjih, da naš trud še poglobi. Če želimo pravilno razumeti in častiti ženskost, se morajo naše namere in naša pozornost začeti razvijati na najvišji ravni stvarstva v materialnem svetu. Ko izrečemo namaste – »Vidim tvoj pravi jaz« – smo tako lahko prepričani, da ne pravimo le: »Vidim te kot atmo,« temveč tudi: »Vidim tvojo atmo, kako sveti, in vidim, da je tvoje telo sveta podoba Transcendentalne Božanskosti. « Takšno ravnanje nas spodbuja, da globoko spoštujemo ženskost (in tudi moškost) in nam pomaga izboljšati naše razumevanje, zaradi katerega skušamo objektivizirati njeno neskončno lepoto. 

Starhawk, učitelj iz keltske in poganske tradicije, je to povedal takole: »Boginja svetu ne vlada. Boginja je svet. Izraža se v vsakemu od nas in vsak posameznik jo lahko v vsej njeni veličastni raznolikosti prepozna v svoji notranjosti.« Na Zemlji se vsi zavedamo, da je ženska tista, ki podari življenje, in da prav ženska predstavlja pot do rojstva (resnično žrtvovanje). Ta izjemna zmožnost ženske, da ustvarja na neštete načine, je jasna skoraj vsem, ki imajo odprte oči – ženska je, tako kot Zemlja, neskončna darovalka in je vredna najvišje časti, ljubezni in zaščite. Če to spodleti, Avatarji začnejo kovati načrte. Vsaka ženska je torej Šakti določenega vidika Matere vseh stvari. Na en način združuje vse vidike Matere Zemlje, vendar pa moč črpa tudi iz drugih virov. To v veliki meri velja tudi za posamezne kulture. Ženske neke kulture so njene Šakti – zakladnice vseh običajev in subtilnih odtenkov, značilnih za določeno družbo. So knjižničarke in knjižnice hkrati. Zato je beseda olika ženskega in ne moškega spola. Šakti predstavlja naš zaupanja vreden in vedno prisoten stik z našimi predniki. Čuva jih v svoji maternici, pa ne zgolj zato, da bi na svet prinesla še eno bitje, temveč z namenom, da bi ohranjala zgodovino in zapuščino prednikov svoje kulture. Iz tega razloga so kralji zavojevalci ali pa kralji, ki so vladali sosednjim deželam, pogosto skušali skleniti strateška zavezništva z drugimi državami, to pa so dosegli tako, da so se poročali s princesami iz teh držav. Tega niso počeli zaradi strasti, saj so lahko imeli kralji zaradi svoje moči in bogastva tako bogato spolno življenje, kot so želeli. Princese naj bi predstavljale njihovo »oliko« – njihova vloga naj ne bi bila le-ta, da bi jim pomagale še povečati njihovo moč, temveč tudi, da bi jih usmerjale v družbeno in politično korektnem vedenju. 

Ta Ženska Modrost, ki ima središčno vlogo v epih Ramajana in Mahabharata, je svečenica, ki jo v naši trenutni svetovni kulturi pogrešamo. Njena prisotnost v filmu Avatar režiserja Jamesa Camerona pa nas v pravem trenutku in na izvrsten način opominja na nekaj, kar smo že pozabili. V filmu Avatar imajo vlogo vodij tako moški kot ženske, oboji imajo edinstveno moč in položaj ter sodelujejo v dobro drug drugega in v dobro vseh bitij. Da bi se kaj takega lahko uresničilo v našem svetu, je potrebno, da najprej razumemo zgodbo o lepoti in vrednosti vsakega spola. Oba moramo enako ceniti zaradi njunih sposobnosti in veščin. Za moškega – za bojevnika – velja, da bi moral svojo fizično moč posvetiti zaščiti vseh nedolžnih ljudi ter tudi žensk, otrok in starejših ljudi iz vseh kultur. Tem načelom na primer sledijo samuraji. Ženska, otrok ali starec oziroma starka nikoli ne morejo biti sovražniki, teh moralnih načel pa so se držale vse najplemenitejše domorodne kulture. Veliki indijski epi oziroma zgodbe o Avatarjih pripovedujejo o Božanskih Bitjih, ki se na Zemljo spustijo zato, da bi se bojevala proti nevednosti, pripovedujejo pa tudi o zlu, ki grozi Materi Zemlji, ki ponižuje ženske in ne ščiti ranljivosti tistih, ki so nedolžni.

Tako kot so pred tisočimi leti duhovne in intuitivne vede v Indiji in drugih kulturah dosegle zelo visoko stopnjo razvoja, pa današnji čas predstavlja ključni trenutek za razvoj tehnologije. Razvili smo orožje za množično uničevanje, ki lahko v trenutku uniči vse življenje na našem planetu, a si ga ne upamo uporabiti. Istočasno se igramo z genetsko zasnovo vseh živih bitij in svojo prihodnost zaupamo znanstvenikom in podjetjem, ki jim je mar le dobiček. Kljub temu da so v današnjem času mediji žensko razvrednotili na nivo proizvoda in kljub temu da fundamentalistične religije nad njo vršijo oblast, pa smo bili v zadnjih stotih letih priča še eni spremembi, ki je zelo obetajoča. Znaten delež svetovnega prebivalstva lahko preko interneta in mobilnih telefonov komunicira s svojimi prijatelji, kolegi in partnerji v vseh državah. Filmi, kakršen je Avatar, postajajo velike uspešnice po vsem svetu. Sredi krize JazQ-ja in kljub temu da so ženske v mnogih krajih po svetu podvržene grozovitemu ravnanju, pa se v mnogih državah upira na milijone žensk, ki so začele pridobivati nove oblike moči, vpliva in svobode.

Primer take transformacije je joga. V nasprotju s tistimi religijami, ki nevernike spreobračajo z uporabo sile ali proselitizma ter imajo v ta namen na voljo milijarde dolarjev finančnih sredstev, se joga širi počasi in brez uporabe sile, financ ali velikega pompa. Joga in vedski pogled na življenje, iz katerega joga izvira, že po definiciji nasprotujeta širjenju takih gibanj s pomočjo sile, kaj šele, da bi zahtevala, da morajo njeni privrženci pripadati le eni religiji. Joga ne potrebuje zemeljskega posrednika. Vse njene neštete oblike se začnejo neposredno z našim telesom in našim načinom življenja na Zemlji. Spodbuja zdravo prehranjevanje in zdrav način življenja v obliki vegetarijanstva oziroma nas spodbuja, naj se prehranjujemo na najnižjih stopnjah prehranske verige, kot je mogoče. V svoji najpreprostejši obliki joga prav na podlagi asan (položajev), ki jih po vsem svetu vsako jutro izvajajo milijoni ljudi, skuša doseči, da bi bili uravnovešeni, usklajeni z Naravo in da bi bolj tesno sodelovali tako z Naravo kot tudi drug z drugim. Spodbuja nas, da upoštevamo tako imenovane moralne vrednote – postavlja omejitve in pravila, s katerimi skuša izboljšati zdravje in mirno komunikacijo – oziroma da upoštevamo ideje, ki jih načeloma cenijo vse religije v svoji najboljši obliki. Nazori joge, če lahko sploh rečemo, da kaj takega obstaja, nas spodbujajo, da odkrijemo svojo pravo naravo in da živimo v skladu z njo, spodbujajo nas, da drugim bitjem zavestno prizadenemo čim manj škode, kot je mogoče – kar se v sanskrtu imenuje ahimsa – ter tudi, da poučujemo na podlagi osebnih primerov, ne pa na podlagi puhlih fraz. 

Če citiramo sodobnega jogija Mahatma Gandija, ki je izrekel modrost Avatarjev: »Bodite sprememba, ki jo želite videti na svetu.« Joga odvrača od uporabe opojnih substanc in škodljivih živil. Joga svetuje, naj bo spolnost zdrava, celovita, sporazumna in sveta – in ponovno – naj nikomur ne škoduje. Hkrati pa joga spodbuja – vendar nikoli ne zahteva – da izvajamo obrede čaščenja v različnih oblikah, vključno s takšnimi, ki jih spodbujajo mnoge vere po svetu in tudi mnoga vedska načela. Po ocenah naj bi bilo od vseh ljudi, ki danes prakticirajo jogo, vsaj 80 odstotkov žensk. Okrog trideset milijonov Indijcev živi izven Indije. V Indiji pa vendarle tako danes kot tudi v preteklosti ne opazimo milijonov žensk, ki bi prakticirale fizično obliko vadbe joge, saj je to tradicionalno moška dejavnost. Za jogija to predstavlja zanimivo vprašanje – ali je mogoče, da so bili vsi ti milijoni žensk, ki svet potihoma spreminjajo s prakticiranjem joge, z načinom, kako zapravljajo svoj denar, ter tudi s tem, ko se trudijo, da bi v tem neuravnovešenem svetu živeli uravnovešeno življenje, v prejšnjem življenju moški jogiji, ki so živeli v Indiji? 

Morda so te ženske pomembne celice pomočnice v imunskem sistemu Matere Zemlje. Njihovo temeljno prepričanje, ki ga mnoge morda ne povedo na glas ali pa se ga celo ne zavedajo – ki pa je samoumevno zaradi njihove želje, da prakticirajo jogo – je, da moramo najti način, kako lahko na Mata Bhumi živimo bolj uravnovešeno, bolj prilagodljivo, bolj zdravo in na način, ki je manj destruktiven. Prav to pa je tudi sporočilo Avatarjev, ki so v preteklosti prihajali k nam in se bodo z namenom, da bi na svetu vzpostavili ravnovesje, tudi vedno vračali. Ženska s svojo trenutno močjo in z razvijanjem svoje MiQ inteligence z moško JazQ inteligenco razpravlja o novi obliki medsebojnih odnosov, v razpravi pa posreduje tretje OQ, podpirata pa jo tako Oče kot tudi Mati Narava.

Poklonite se modrosti

V živalskem svetu je brez dvoma ženska ptica tista, ki skrbi za gnezdo. Naša lastna logika bi nam morala povedati, da bi moralo imeti bitje, ki je ustvarjeno z namenom, da nosi otroka, ga ščiti in hrani, vgrajeno tudi razumevanje, kako ohranjati vse življenje. Ženske ga seveda imajo. In če pogledamo, kakšno je danes stanje v neštetih kulturah, nam postane tudi popolnoma jasno, da izrednim sposobnostim tega glasu, ki se veseli življenja, ne posvečamo zadostne pozornosti. Nahajamo se v zgodovinskem trenutku, ki nam jasno pravi, če mu seveda znamo prisluhniti, naj žensko častimo, ščitimo njen dar in jo prosimo, naj se več izraža. Za ženske to ne bi smela biti še ena dodatna naloga na že tako nemogoče dolgem seznamu opravil. To bi moral biti preprosto del našega učenja, kako moramo poslušati. Reči bi morali: »Vidim te – darovalka življenja, radodarnost, lepota.«

V Vedah se ohranjevalec vsega imenuje Višnu, njegova Šakti (ženska energija), njegova ženska spremljevalka pa je Lakšmi – v angleščini znana tudi kot Lady Luck (oziroma lak), Gospa Sreča. To namiguje na starodavno skrivnost, da moramo stvarniku življenja pustiti, naj se odloči, kako naj živimo, kaj naj jemo, in celo, kako naj zapravljamo svoj denar. Znova in znova se je izkazalo, da moški takrat, ko so pod pritiskom ali ko čutijo, da so brez moči, denar zapravljajo po nepotrebnem. Prav zato pa ustanove, ki upravljajo z mikrokrediti, okrog 85 odstotkov svojih sredstev dodelijo ženskam –pod pritiskom znajo ženske namreč bolje z denarjem. Vsak dan si lahko vsakdo zavestno prizadeva, da bi upošteval nasvete žensk, kako naj živimo na našem planetu. Že to je nek začetek. To, da je Mati Zemlja ženskega spola, ni nikakršno naključje. Je sploh presenetljivo, da se Mati vseh stvari lažje izraža skozi ženske? Seveda ne. V uravnovešenem svetu ženske bolj spontano izražajo sočutje in skrb za dobro vseh bitij. Izjeme so izvzete. Avatar nas uči, da bi morali zelo pozorno prisluhniti glasu modrosti, ki izhaja iz Svete Ženskosti. V tem zelo ključnem trenutku ta namreč predstavlja prihod oziroma vrnitev Velike Matere.