Ipavci

18,70  (z DDV)

Prva obširna družinska zgodovina v našem prostoru govori o Ipavcih, eni najpomembnejših slovenskih meščanskih »dinastij«. Njihova dejavnost je pomembno zaznamovala slovensko kulturno zgodovino v 19. in v začetku 20. stoletja. Delo prikazuje tako rodbino kot njene posamezne člane. Osrednja pozornost je namenjena štirim skladateljem: Alojzu (1815–1849), Benjaminu (1829–1908), Gustavu (1831–1908) in Josipu (1873–1921) in sicer je v ospredju zgodovinski pomen njihove skladateljske dejavnosti in vpliv njihovih del v slovenskem in tujem prostoru. Predstavljena je tudi medicinska dejavnost pripadnikov družine, politično oziroma javno delovanje Benjamina in Gustava Ipavca, pa tudi krajevna zgodovina najde v študiji svoj prostor.Kulturna zgodovina na Slovenskem je bila doslej usmerjena predvsem k vlogi literature pri nas, knjiga o Ipavcih pa s svojo usmerjenostjo na glasbeno dejavnost razbija nekatere stereotipe o hierarhiji različnih vej umetnosti.

Photographic incarnations

41,31  (z DDV)

Fotografska monografija prinaša sto barvnih in črno-belih fotografij iz dvajsetletnega (1982–2002) fotografovega umetniškega ustvarjanja. Izbor fotografij je opravil Štravs sam in zajel različna področja svojega ustvarjanja: moda, portret in fotografije, ki jih zaznamuje njegova osebna mitologija. Z izborom je ustvaril zgodbo, ki je zelo odprta za interpretacije.

Vitez in grad

24,50  (z DDV)

Vloga gradov v življenju plemstva na Kranjskem, slovenskem Štajerskem in slovenskem Koroškem do začetka 15. stoletja
Monografija prinaša podrobno raziskavo poznosrednjeveškega plemstva v luči njegovih bivališč. Plemstvo je bilo v srednjeveški družbi tista skupina, ki ni le vladala, marveč je tudi na zunaj simbolizirala hierarhično urejenost sveta: grad, specifično plemiško bivališče, je bil eden njegovih glavnih znakov in se je kot tak »moral« razlikovati od bivališč podložnih slojev.
Raziskava obravnava zlasti 13. in 14. stoletje, posega pa tudi v starejšo dobo. Omejuje se na ozemlje Kranjske ter slovenski del Štajerske in Koroške. V prvem delu odgovarja na kompleksna vprašanja o nastanku gradov: avtor se je mnogo bolj kot izgledu in stavbnemu razvoju grajskih poslopij posvetil pravnozgodovinskim vprašanjem o nastanku, statusu, lastništvu in posedovanju gradov ter notranjim odnosom med grajskimi posestniki v »zlati dobi« plemstva. Drugi del vsebuje analizo prek 180 gradov, ki so bili obljudeni vsaj še v začetku 15. stoletja, ter njihovih prebivalcev.
Avtor je s primerjavami ugotovitev v tuji historiografiji poiskal podobnosti in razlike s sosednjimi deželami istega pravnega in družbenega sistema. Odgovarja na vprašanja o vlogi gradov in mest v plemiškem življenju, govori tudi o dejanskem številu, razvoju in pomenu konkretnih srednjeveških plemiških rodbin na Slovenskem, njihovem obvladovanju gradov oz. o prostorski in politični mobilnosti plemstva, o pravnih in političnih okvirih nastanka gradov, o zvezi med deželno politiko in gradovi, o pravnih lastninsko-posestnih oblikah, o upravljanju z gradovi, o gradu kot kapitalu, o gradu, mestu in vasi kot krajih poslovnega življenja plemstva ter o fenomenu privlačnosti mesta za naselitev podeželskega plemstva od 13. stoletja naprej.
Kljub izrazito problemski zasnovi je monografija napisana tekoče in berljivo. Čeprav je v zadnjem desetletju v Sloveniji izšlo nekaj obsežnejših del o gradovih ali plemstvu, pa je to delo prostorsko obsežnejše, izrazito znanstveno in primerljivo s podobnimi deli v mednarodni stroki. Besedilu je dodanih 76 genealoških preglednic najpomembnejših plemiških rodbin, 5 zemljevidov, 149 posnetkov plemiških pečatov z grbi in 120 upodobitev obravnavanih gradov…