Predavanja in sestavki

15,08  (z DDV)

Knjiga je, dokler neprebrana leži pred nami, sestavljanka predavanj in sestavkov. Za bralca lahko postane zbir, ki se mu ni več treba ukvarjati z osamosvajanjem besedil. Tako se bralec vidi privedenega na pot, ki jo je pred njim že prehodil avtor, ki, če gre vse posreči, kot auctor sproži augere, rast.
V našem primeru se moramo kot že doslej truditi, da temu, kar je že davno treba misliti, a je še nemišljeno, vztrajno poskušamo pripraviti področje, iz razprostrtja katerega nemišljeno nagovori mišljenje.
Če bi to bil avtor, ne bi mogel nič izraziti in sporočiti.Verjetno ne bi smel niti spodbujati, saj so si spodbujeni že gotovi svojega vedenja.
Ko pa to vznikne, lahko avtor na miselnih poteh samo kaže, ne da bi sam bil modri v smislu sophós.
Miselne poti, za katere je preteklo sicer res preteklo, pobistveno [Gewesendes] pa še prihaja, čakajo, dokler jih misleči kdaj ne prehodijo. Medtem ko utečeno in v najširšem smislu tehnično predstavljanje vedno hoče še naprej in vse vleče s sabo, pa kažoče poti kdaj pa kdaj sprostijo pogled na edinstveno po-gorje [Ge-birg]…

Somrak malikov – Primer Wagner – Ecce homo – Antikrist

15,37  (z DDV)

Nietzschejeva dela, ki jih v prevodu prinaša pričujoča knjiga, so vsa nastala v letu 1888, zadnjem letu njegovega dejavnega življenja. Somrak malikov je nadaljevanje radikalne kritike idej in resnic evropske in svetovne kulture. Z »maliki« misli tu Nietzsche prav na ideje, ideale, resnice itd. kot najvišje dosedanje vrednote, po katerih se je ravnalo oz. bilo od njih odvisno vse človeško življenje. Primer Wagner je kritika romantične – moderne – umetnosti v njenem najvišjem dometu: Wagnerjevi glasbeni drami kot tipičnem dekadentnem umetniškem delu. Antikrist je spet radikalna kritika krščanstva. Nietzsche ga je nazadnje imel za glavno delo svojega prevrednotenja vseh vrednot in sebe za prvega psiho loga krščanstva. V njem je dal najglobljo psihološko interpretacijo Jezusa kot prvega in dovršenega kristjana ter pokazal usodno nasprotje med Jezusovim naukom in krščansko Cerkvijo. Antikrist je zagotovo…

Spektrum ustvarjalnosti

29,24  (z DDV)

Knjiga zajema široko in raznorodno tematiko. Sporočilo vseh njenih prispevkov, podobnih in različnih, pa govori o trajnem človekovem prizadevanju, ki postaja danes pomembnejše kot kdajkoli – o ustvarjalnosti. Ustvarjalnost mišljenja in domišljije je tista sila, ki spodbuja in pogojuje razvoj v kulturi, v umetnostih in znanostih. Razpravljanje o njej in njenih številnih pojavnih oblikah me je zaposlovalo vse življenje, posebej me je pritegnilo v novejšem času, ko sem se ‘ tudi zunaj svoje stroke srečaval z izjemnimi, komaj predstavljivimi napori ustvarjalnega duha. .
Izbrana predavanja, objave, govori in nagovori zadnjih desetih, dvanajstih let so razdeljeni v štiri dele. V prvem delu pod naslovom Svet vrednot razpravljam o kulturi v širšem smislu, vključujem tudi znanost. Prispevki govorijo o univerzalnih vrednotah, ki delno že konstituirajo duhovno podobo sveta, predvsem pa ostajajo cilj prizadevanj: demokracija, človekove pravice, socialna država, strpnost, odgovornost. Med vrednote prištevam tudi vidnejše ustanove kulturnega značaja, zlasti take, ki so narodnoobrambno ali civilizacijsko naravnane.
Najobsežnejši del knjige zavzemajo prispevki, uvrščeni pod zbirni naslov Umetnosti. Gre za obsežnejše in krajše objave, ki obravnavajo književnost in druge umetnosti. Pri književnosti je težišče na slovenski pisani besedi oz. besedni umetnosti od Brižinskih spomenikov in Janeza Svetokriškega do srede dvajsetega stoletja. Ob Prešernu, Cankarju in drugih predstavnikih naše literature se srečujemo tudi z manj znanimi vsebinami. Poudarjena je aktualna vloga poosamosvojitvenega časa, ko smo s simpozijem o Balantiču in Hribovšku pred leti kanonizirali dva mlada, po drugi svetovni vojni dolgo prezrta pesnika. Sintetično zasnovana sta prispevka o temeljni naravnanosti slovenske književnosti od začetkov do samostojne države kakor tudi predstavitev nacionalne zbirke slovenskih pesnikov in pisateljev. Tematiko dopolnjujejo pogled na »knjigo knjig«, razmislek o Goethejevem Faustu in refleksija o privlačnostih branja.
Kot pri književnosti so tudi razmišljanja o naši likovni umetnosti in arhitekturi urejena kronološko. Tematsko zastopani so ustvarjalci, o katerih sem govoril v funkciji predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti na pobude od zunaj. Naneslo je, da sem se ustavil ob nekaj zanimivih, morda kar atraktivnih temah – od spominske knjige ljubljanske plemiške družine sv. Dizma,Jelovška, Plečnika in Goršeta do Edvarda Ravnikarja in mozaika p. Rupnika v Vatikanu…

Naše drevesne vrste

54,33  (z DDV)

Knjige o drevesnih vrstah na slovenskem knjižnem trgu ne izhajajo pogosto. še zlasti redke pa so izdaje del domačih avtorjev. Ob nekaj tovrstnih knjigah. ki so prevodi del tujih avtorjev in ki vsebinsko praviloma ne ustrezajo niti našim potrebam niti razmeram. imamo Slovenci le nekaj knjig. ki so delo domačih strokovnjakov. Imamo dve dendrologijt ln čeprav sta obe zelo kakovostni. pregledni in še vedno uporabni. se prvi že nekoliko pozna več kot 40-letna časovna oddaljenost, v drugi pa so podrobneje in v večjem obsegu predstavljene le najpomembnejše vrste. Poleg njiju imamo tudi dobri domači knjigi o vrtni drevnini in o iglavcih. Že ves čas pa Slovenci pogrešamo knjigo. v kateri bi bile vse naše samonikle drevesne vrste podrobneje predstavljene ne samo s pomočjo besedila. ampak tudi s pomočjo nazornih fotografij iz domačega okolja.
S knjigo. ki je pred vami. sva skušala vrzel zapolniti. Vseh 71 drevesnih vrst predstavljava kolikor mogoče celovito. poleg morfološkega opisa je pri vsaki vrsti obravnavana njena razširjenost, prav tako ekološke. gojitvene. prirastoslovne in okoljetvorne značilnosti ter uporaba njenih delov. Prvič doslej pri nas so predstavitvam dodane tudi zanimivosti z medicinskega. kulturnega. narodopisnega in mitološkega področja. Prepričana sva. da bodo številne barvne fotografije. ki nazorno prikazujejo večino rastlinskih delov. marsikomu dober pripomoček pri prepoznavanju dreves v naravi. Celo v svetu. kjer so naklade mnogo višje. so dendrologije s tako bogato fotografsko opremo velika redkost. zato je toliko bolj razveseljivo: da se je založba sploh odločila za takšno izdajo.
V knjigi sva poskušala združiti strokovnost s poljudnost jo. čeprav včasih to ni najlažja naloga. Knjiga naj bi bila učbenik za gozdarje in uporaben priročnik za tiste. ki se z gozdom in drevjem srečujejo pri svojem delu. med njimi so vrtnarji. krajinski arhitekti. lesarji. botaniki. strokovnjaki s področja varstva naravne dediščine. ornitologi. lovci. vodarji. taborniki in drugi. hkrati pa naj bi bila tudi poučno čtivo za vse ljubitelje narave in obiskovalce gozda. .Med zadnjimi so zlasti številčni gobarji. njihovo veselje pa bo še večje. če bodo strasti po spoznavanju gob dodali še veselje do spoznavanja drevesnih vrst. Iskreno upava. da bo knjigo z veseljem jemalo v roke čimveč ljubiteljev našega drevja…

Velika vojna in Slovenci

20,83  (z DDV)

V knjigi zbrane razprave so rezultat posveta, ki ga je 21. in 22. junija leta 2004 – ob devetdeseti obletnici atentata v Sarajevu in začetka prve svetovne vojne – priredila Slovenska matica. Slovenci še nimamo zaokroženega in izčrpnega prikaza razmer na slovenskem ozemlju med prvo svetovno vojno, saj jim je bilo po letu 1918 posvečeno nekaj več javne in strokovne pozornosti le v luči slovenske opredelitve za Jugoslavijo, po letu 1945, ko je spomin na prvi svetovni »globalni« spopad in njegove posledice za Slovence zasenčila z vidika zmagovalcev izjemna in za poražence skrajno tragična izkušnja druge svetovne vojne, pa so bile v obravnavanju prve svetovne vojne – ob jugoslovanskem in majniškem gibanju – večjega zanimanja raziskovalcev deležne le še soška fronta, usoda primorskih beguncev, kulturne in gospodarske razmere v mestih ter odisejade slovenskih vojakov in vojnih ujetnikov v avstrijskih in italijanskih uniformah. V knjigi Velika vojna in Slovenci 1914-1918 objavljene razprave tako prvič celoviteje in pregledno – z zornega kota različnih znanstvenih strok predstavljajo dogajanje na Slovenskem med prvo svetovno vojno, posledice vojne za slovensko prebivalstvo in njeno podobo v slovenski umetnosti…

Erotika, politika itn. – Trije poskusi o duši

35,00  (z DDV)

Tekst, ki sledi, uvaja v filozofijo Gorazda Kocijančiča. Ta napolnjuje tri knjige (in je tudi sama, še zlasti v prvi knjigi, uvajanje). Za uvajanje vanjo sem izbral besedi ¯razbivajočenje® in ¯razbitje®. Ti vodilni besedi se nanašata na delo – operatio in opus – mišljenja v prvi in drugi Kocijančičevi filozofski knjigi, s tem da je druga beseda vzeta iz naslova druge knjige. Mišljenje v tretji knjigi, ki jo bralec drži v rokah, nima svoje besede, njegovemu delu zaradi očitne povezanosti z delom mišljenja v drugi knjigi, ki ga označuje ¯razbitje®, ustreza nanj naveŹzujoča se okrajšava ¯isl®. Lahko da njena navadnost in za vodilnost neprimerna skromnost zbujata vtis, da gre v tretji Kocijančičevi filozofski knjigi za že znano. Vendar je takšen vtis napačen. Bralec, ki se bo prebil skoz prva dva dela tega teksta, bo uvidel, da se v ¯in sledi® skriva namig na nadaljevanje novosti mišljenja …

Zeleno izgnanstvo

10,26  (z DDV)

Roman Zeleno izgnanstvo je navdihnila zgodovina. Toda čeprav spoštuje njena dejstva, v bistvu ni bolj ¯arheološki® kakor prejšnji piščev roman V Sibilinem vetru. Znameniti humanist in diplomat Enea Silvio Piccolomini (1405 do 1464) je bil, nekaj let preden je postal papež Pij II., tri leta škof na stolici sv. Justa v -Trstu.
Samo na sebi to dejstvo avtorja ne bi bilo pritegnilo, ko v tem predstavniku zgodnje renesanse ne bi bilþ videl človeško in kulturno izredno zanimive osebnosti.
Enea Silvio Piccolomini, ta Italijan nagonske mladosti, je izobraženec vsestranskih zanimanj, lJubitelj narave in umetnosti, predvsem pa univerzalen duh, odprt tudi slovanskemu svetu. Tako mu na primer Čehi dolgujejo delo Historia Bohemiae, Slovenci pa opis…

Slovo

12,66  (z DDV)

Prva knjiga, ki se je neizbrisno zarezala v moj spomin, so bile Zgodbe svetega pisma stare zaveze, velika, zajetna, vezana v čvrste platnice, ki je bilo v nji mnogo podob, od katerih sem z grozo pogledoval tisto o prvem uboju človeka pa z nepopisnim veseljem občudoval ono o mil em egiptovskem Jožefu in o Samsonu z volovsko čeljustjo v roki.
Takrat še nisem hodil v šolo, a se natančno spominjam, kako sem občutil, da je knjiga nekaj lepšega in pomembnejšega kakor kruh, jabolko ali obleka.
Zelo sem želel, da bi znal jemati iz nje ne le podobe, ampak tudi črke in komaj sem čakal, kdaj me bodo izročili v uk stari učiteljici Urnerjevi.
Naučila me je brati. V začetku mi ni šlo prav lahko, zato me je ata nekega dne poprašal, kako je kaj z mojim branjem. Sel sem po mamin molitvenik, ki je bil v posteljni omarici, se stisnil k očetu in počasi, zlog za zlogom bral: V imenu Očeta in Sina in svetega Duha. In pozneje in zdaj in zmeraj sem in bom vedel, kako velike in mogočne in za zmeraj odločujoče so se nama videle te besede in kakšen čudež se je zgodil, ko so se odlepile od papirja in postale meso.
Takrat sem začutil, da je knjiga celo potrebnejša kakor kruh, jabolko ali obleka – ne le za človeka, ampak tudi za živali, za lepoto in mir in red na svetu.
Ni bilo mnogo denarja pri hiši, ampak za potrebno branje sta ga ata in mama zmeraj pričarala. Otroci smo smeli naročiti Naš rod in tri, štiri knjige, ki so sodile zraven. Naročeni smo bili tudi na Mohorjeve knjige. Ata je hotel, da mnogo in redno beremo. Spominjam se, kako je nekoč hotel, naj preberem za otroka pretežke ¯nedeljske misli®, ki so izhajale v Slovencu, in mu povem vsebino. Načrtno nas je navajal k branju, kakor nam je, ko smo bili še predšolski, načrtno pripovedoval pravljice, povesti, zgodbe. Mama se pri tem ni vsiljevala – ona je rajši molila z nami, vendar pa je prisedala k nam, nas jemala v naročje, z nami vred brala in tako uresničevala atovo hotenje. Že dolgo vem: to ni bilo branje, to so bili…

Ta ocean, strašno odprt

10,73  (z DDV)

Pahorjevi dnevniški zapiski na zanimiv , skoraj dramatičen način pojasnjujejo nastanek drobne publikacije Edvard Kocbek, pričevalec našega časa (Trst 1975), komentirajo njene prispevke in osvetljujejo različno, večidel negativno odmevnost, ki jo je brošura izzvala v Sloveniji in Jugoslaviji, v našem zamejstvu, pa tudi v zahodni Evropi ter med slovensko politično emigracijo po svetu. Čeprav je knjižica, ki je nastala na Pahorjevo pobudo, pripravila pa sta jo Boris Pahor in Alojz Rebula, vsbinsko raznorodna, je največ polemičnega viharja ob izidu sprožil v njej objavljeni Pahorjev intervju z Edvardom Kocbekom.
Pahorjevi dnevniki se dotikajo predvsem tega intervjuja in so pisani seveda z avtorjevega stališča. Tudi so ti dnevniki kot dnevniki sploh – subjektivna pričevanja o času in ljudeh, prav to pa je tisto, kar jim daje ceno in jih dela nepogrešljive pri vseh tistih, ki jim je do vsestranske, neokrnjene, nepopačene slike naše preteklosti in sedanjosti….

Slovenska dramatika II

9,98  (z DDV)

Druga knjiga Slovenska dramatika zajema čas od konca 19. stoletja do začetka druge svetovne vojne. Svetovna vojna, ki je globoko posegla tudi v duševnost slovenskega človeka, je dala dramatiki nove vzgibe. Spremenjeni pogled na življenje in človeka odkriva prvi rod ekspresionistov, ki prikazujejo vojnega in povojnega človeka, njegov notranji razkroj in brezizhodnost njegovega življenja. Drugi rod ekspresionistov teži predvsem po očiščenju ter prikazuje vizijo novega človeka. V teh duhovnih in družbenih premikih sta nastajali tudi sodobna ljudska in mladinska igra.
V metodi je druga knjiga podobna prvi: pisatelj hoče posamezne ustvarjalce prikazati kolikor mogoče nazorno, zlasti njihovo umetniško svojstvenost, zato daje v veliki meri neposredno besedo pisateljem samim.

Slovenska dramatika I

9,98  (z DDV)

Pričujoče delo skuša nastajanje in razvoj slovenske dramatike dognati kot našo kulturno rast, odvisno sicer tudi od zunanjih vplivov, vendar porajajočo se iz svojih posebnih pogojev, vzrokov in namenov, to se pravi kot podobo našega duševnega in tvarnega življenja, upoštevajoč pospešujoča in ovirajoča dejstva, zlasti nagibe posameznih dob in ustvarjalna dejanja posameznih osebnosti.
V časovnem obsegu se pričujoče delo omejuje na razvoj od prvih začetkov do 2. svetovne vojne.

Zadnje srečanje

13,38  (z DDV)

Je izdajavstvo v krvi predvsem meščanom? Moj oče je bil izdajavec, ker je postal Ä a z velikim naporom, v težki odločitvi – iz meščanskega otroka, iz odvetnikovega sinu komunist, celo poklicen. Njegov oče, moj ded, je bil izdajavec, ker se je odrekel nemški materi, nemščini kot materinščini in postal fanatičen Slovan. Jaz sem naredil izdajstvo celo za metodo svojega življenja. Izdajavstvo je pač le drugo ime za svobodo Ä manj lepo, a avtokritično ime. Nikoli nisem nikomur dovolil, da bi me dal za zmerom v žep kot svojo lastnino.

Klici

11,76  (z DDV)

Klici so zapiski gledališkega lektorja v obliki nekakšnega dnevnika. Avtor razmišlja tudi o drugih vprašanjih ter se dotika kulturne problematike. Knjiga ni strokovno ali znanstveno pisanje, ampak osebnostno, na osnovi izkušenj in osebnega razmišljanja in doživetij nastalo delo, brez kakršnekoli ozke strokovnosti ali celo suhoparnega učenjakarstva. To mu daje poseben čar in napravlja branje še bolj živo in privlačno.

Iz mojih spominov I

(1)
11,21  (z DDV)

Sigurno sem jaz po svojem temperamentu in svoji preteklosti med vsemi slovenskimi poslanci bil najbolj revolucionarna narava. Rojen puntar, ne le z besedo, marveč, ako je treba tudi z orožjem v desnici, bil bi bolje sodil na kako barikado Ä mesto tega pa ustanovitelj in dejanski vodja zmerne stranke!

Zatemnitev

9,98  (z DDV)

Radko Suban, glavni junak, ki ga poznamo že iz romanov Spopad s pomladjo (Onkraj pekla so ljudje) in V labirintu, skuša Ä potem ko se je odrekel študiju teologije Ä najti neko svojo pot v času, ko zajame Evropo kataklizma druge svetovne vojne. Po preizkušnji, ki jo je doživel kot vojak na afriškem pesku, se njegova vojaška pot nadaljuje na lombardskih tleh, dokler se ob kapitulaciji Italije ne vrne v rodni Trst, kjer se odloči za sodelovanje z osvobodilnim gibanjem. In tedaj se njegovo razmerje do Mije spremeni v ljubezen, ki v tistem razburkanem času skuša najti svoj prostor pod soncem in se pretrga v trenutku, ko Subana aretirajo domobranci in ga predajo gestapu. S tem se začne njegova trnova pot v Dachau.

Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 3

10,34  (z DDV)

V tretjem zborniku je v osrednji in najbolj obsežni razpravi objavljeno obširno gradivo in ovrednoteno strokovno delo doslej še malo znanega rojaka zdravnika, veterinarja in naravoslovca dr. Janeza Mihaela pl. Žagarja. Razprava obravnava predvsem gradivo s področja humane in veterinarske medicine, obenem pa nakazuje, da je v Žagarjevih delih obsežnega še mnogo gradiva s področja ljudske medicine in etnografije, posebno v zvezi z njegovo ožjo domovino ob zgornjem toku reke Kolpe. V razpravi so še prikazane doslej neznane paralele med Žagarjem in M. A. Plenčičem.

Jeruzalem – Kairo

11,76  (z DDV)

Novačanovi spomini nam odkrivajo manj znani svet jugoslovanske in še posebej slovenske politične emigracije, njeno politikantstvo, izvirajoče še iz predvojnih časov, primorskih Slovencev, ki so se oteli zavezniškega ujetništva, palestinskih domačinov in priseljenih Židov, angleške policije, uprave in diplomacije.
Novačanovo besedilo je zanimivo tudi za literarnega zgodovinarja, saj je mogoče v njem slediti zlasti genezi Petega evangelija v Palestini in Egiptu, piščevemu nenehnemu vračanju k osnovi o Celjskih in njegovi problematiki, vrednotenju slovenske književnosti in piscev.

Besede in dogodek

11,97  (z DDV)

Prešernovo nagnjenje do samomorilstva je po eni strani beg pred dušečim ga nasiljem totalitarizma institucij, po drugi pa se kaže kot čista pozitiviteta: kot radikalen prehod v Luč. Zdi se mu, da ga vabi tja čez sam Čop. Prijatelj večkrat nastopa nasproti Prešernu kot Wilhelm nasproti Leonori: Sem Wilhelm in brv razpenjam tu čez in nobene pregrade več. Kaj se obotavljaš, zakaj se ne poženeš za menoj? Prešeren: Ni reka med nama? Kako bi čez? Privid Čopa: Sam te potegnem na drugi breg. Na drugem bregu je čudež: Čop je vseh tež zemlje razbremenjen.