Taras Kermauner

Je izdajavstvo v krvi predvsem meščanom? Moj oče je bil izdajavec, ker je postal Ä a z velikim naporom, v težki odločitvi – iz meščanskega otroka, iz odvetnikovega sinu komunist, celo poklicen. Njegov oče, moj ded, je bil izdajavec, ker se je odrekel nemški materi, nemščini kot materinščini in postal fanatičen Slovan. Jaz sem naredil izdajstvo celo za metodo svojega življenja. Izdajavstvo je pač le drugo ime za svobodo Ä manj lepo, a avtokritično ime. Nikoli nisem nikomur dovolil, da bi me dal za zmerom v žep kot svojo lastnino.

Prešernovo nagnjenje do samomorilstva je po eni strani beg pred dušečim ga nasiljem totalitarizma institucij, po drugi pa se kaže kot čista pozitiviteta: kot radikalen prehod v Luč. Zdi se mu, da ga vabi tja čez sam Čop. Prijatelj večkrat nastopa nasproti Prešernu kot Wilhelm nasproti Leonori: Sem Wilhelm in brv razpenjam tu čez in nobene pregrade več. Kaj se obotavljaš, zakaj se ne poženeš za menoj? Prešeren: Ni reka med nama? Kako bi čez? Privid Čopa: Sam te potegnem na drugi breg. Na drugem bregu je čudež: Čop je vseh tež zemlje razbremenjen.