Srebrna Tibetanska zapestnica – Skrivnost Lotusa

Srebrna Tibetanska zapestnica

Srebrna Tibetanska zapestnica bo v vaša življenja prinesla harmonijo, srečo, stabilnost in spodbudila vašo duhovno rast, ter vas popeljala na pot uresničitve vaših ciljev.

• Material: Srebrna Tibetanska zapestnica je izdelana iz .990 sterling srebra. (Zlitina je mešana 99 % srebra in 1 % bakra in niklja, ki sta dodana na trdoto.)
• Velikost: Diameter zapestnice je 6,2 cm.
• Univerzalna uporaba: Namenjena vsem zodiak znamenjem.

Delovanje – Tibetanska zapestnica

Na zapestnico je poleg simbola Lotusa, ki je poznan kot simbol človeka, vpisana tudi močna tibetanska mantra. Ko si boste zjutraj nadeli zapestnico, pričakujte nekaj lepega, kar je povezano z vašimi cilji, željami in načrti. S pomočjo energije zapestnice se boste počasi in aktivno premikali proti doseganju vašega cilja.

Srebrna Tibetanska zapestnica je bila aktivirana v budističnem Templju Modrega Lotusa. Njena moč je predvidena za 12 mesecev od trenutka, ko si jo posameznik nadane in začne uporabljati. Po daljšem obdobju nošenja se Srebrna Tibetanska zapestnica uglasi na frekvenco vašega telesa in posledično začne izgubljati svojo. Ko se to zgodi, jo je potrebno odložiti za točno 30 dni in jo pustiti, da počiva in ponovno uglasi svojo energijo.

Pravilna uporaba

Srebrno Tibetansko zapestnico Skrivnost Lotusa nosite na srčni strani – torej na vaši levi roki.

Energija zapestnice mora namreč najprej priti v vaše srce in šele nato v glavo. Če že imate katero izmed drugih zapestnic, jih za obdobje 14 dni odložite in v tem obdobju nosite samo Tibetansko zapestnico. V tem času se bo zapestnica polno aktivirala. Zatem lahko poleg nje ponovno nosite tudi ostale zapestnice. Naj vam zapestnica prinaša energijo ljubezni in svetlobe ter pozitivno razpoloženje.

Zgodba – Srebrna Tibetanska zapestnica

Na obrobju majhnega mesteca je živel Človek. Nezadovoljen in poln občutka, da je življenje do njega krivično.

Verjel je, da mu na pot neprenehoma prinaša nove ovire in težave z namenom, da ga potolče in pusti na tleh, kamor je imel občutek, da spada. Bil je nesrečen in poln grenkobe, ki mu je prepričevala, da bi zares živel.

Nad istim mestecem pa je visoko na gori živel star modrec.

Meščani so ga poznali in nihče v resnici ni vedel koliko je star. Nekateri so zaradi njegove modrosti trdili, da šteje nekaj sto let. H kraju kjer je živel je vodila ozka pot, ki se je vzpenjala nad breznom brez dna in je vzela že marsikatero življenje meščana, ki se je odpravil na pot iskanja sreče. A to ni ustavilo osamljenih popotnikov, ki so se še vedno podali na njo v iskanju modrečevega nasveta.

V svojem nezadovoljstvu se je Človek odločil, da tudi on poišče nasvet.

Odhod na pot k sreči

Želel se je odpravilti na pot, a tisti čas je bila ravno deževna sezona. Ceste so bile poplavljene in polne blata. Zato se je Človek obotavljal. Ni želel umazati svoje obleke, strah ga je bilo, kaj bi ljudje govorili o njem, če bi ga videli vsega blatnega. Zato se je obotavljal.

Po enem tednu še vedno ni bilo videti konca dežja in Človeka je njegovo nezadovoljstvo vse bolj grizlo. Podal se je na pot. Cesta mu ni prizanesla. Še preden je prispel do začetka ozke poti so bili njegovi čevlji težki od blata in njegova obleka vsa umazana in premočena. Bil je premražen in lačen. Pri sebi si je govoril, da je norec, da se je sploh podal na pot. Ampak tihi glas mu je dejal, da naj ne obupa. Zato je rinil naprej.

Hodil je že dva dni in obup mu je napolnjeval srce.

Pot po kateri je hodil ga je napolnjevala z grozo in strahom, da bo na njej izgubil življenje. Vendar ni odnehal. Želel je modrečev nasvet za boljše življenje. In čutil je, da lahko to pot premaga. Na naslednjem ovinku ga je stezica pripeljala do deroče vode brez mostu. Čeznjo je bila napeljana samo vrh na katero so se popotniki lahko naslonili ob prečkanju. Človek ni imel izbire. Ni se želel predati in obrniti, zato je zbral pogum in zakorakal v deročo vodo trdo držoč vrh z obema rokama.

Glava mu je na poti na drugi breg nekajkrat izginila pod površjem, a se vsakič znova vztrajno prikazala nazaj. Človek je uspel. Stal je na drugem bregu. Pot se je kmalu zatem končala in stal je visoko na gori, na najčistejšem zraku in ugledal starega moža sedečega ob ribniku na katerem je plaval lotusov cvet.

Stari modrec

Pristopil je do moža in ga ogovoril.

A ta mu je samo pomignil naj prisede in z njim opazuje gladino na kateri je plaval lotus. Človek je to tudi storil. Tiho sta sedela in zrla. Modri mož ni spregovoril niti besede in Človek je začel čutiti razočaranje, da se je podal na pot. Čutil se je ogoljufanega. Zato se je odločil oditi. V trenutku, ko je vstal, da bi odšel, je modri mož spregovoril.

“Ne odhajaj z obrazom žalosti in razočaranja. Ali nisi spoznal skrivnosti, ki jo razkrivam?”

Človek je s kislim obrazom odgovoril: “Modri mož, prehodil sem dolgo pot na kateri mi je obleko uničilo blato, na kateri me je skoraj odnesla deroča voda in vse zato, da bi s teboj sedel visoko na gori in opazoval cvet, ki ga lahko vidim v vsakem ribniku.”

Modri mož je odgovoril: “Danes sem ti razkril skrivnost, katero si spoznal že na svoji poti. Tvoja nema ušesa in slepe oči niso zmožne videti velike skrivnosti, ki jo imaš pred seboj. Cvet, ki ga vidiš je cvet, ki v sebi nosi skrivnost življenja in sreče. Tako kot si ti svojo pot začel v blatu in umazaniji, tako tudi lotus začne svojo v blatu na dnu ribnika. Kot si se ti moral boriti z reko, da si se prebil do kraja, kjer stojiš, tako se mora tudi lotus bojevati z vodo, ki ga loči od sonca.

Ta voda z njega spere umazanijo, kot je s tebe sprala blato in te očistila za sonce, ki te čaka. In tako kot lotus razpre svoje cvetove in jih podari zraku in soncu je tebe čakala tišina in razumevanje. Ampak slepe oči ne vidijo in gluha ušesa ne slišijo. Zato pojdi od tod, saj nisi vreden skrivnosti Lotusa, ki ti jo razkrivam.”

Odgovor

Človek se je osramočen odpravil proti domu. Na poti je dojel skrivnost, ki mu jo je povedal modri mož. V življenju moramo skozi tri faze zavesti – neznanje, napor in razumevanje. Tako kot lotus živi v treh elementih (zemlji, vodi in zraku), tako tudi človek živi v treh svetovih (materialnem, intelektualnem in duhovnem). Tako kot rastlina s koreninami v blatu in mulju raste navzgor skozi vodo in končno zacveti v svetlobi in zraku, tako je tudi človeški duhovni razvoj usmerjen navzgor, iz teme nevrednega delovanja in želja v svetlobo resnice in razumevanja.

Človek je modrečeve besede zapisal na zapestnico, ki jo je na roki nosil vsak dan, da ne bi pozabil skrivnosti, ki mu je bila dana. Zapestnica, katere kopije poznamo še dandanes po imenu – Srebrna Tibetanska zapestnica.

Tibetanske vaje

Tibetanske vaje aktivirajo in stimulirajo 7 čaker, kar stimulira vse endokrine žleze.

Endokrini sistem je nosilec splošnega delovanja telesa in procesa staranja. To pomeni, da tibetanske vaje vplivajo na delovanje vseh organov in telesnih sistemov, kar vključuje tudi proces staranja. Izvajanje tibetanskih vaj spodbudi življenjsko energijo, da se začne nemoteno pretakati po telesu.

1. Stojimo na tleh. Roke dvignemo zravnane na višino ramen, dlani pa so obrnjene proti tlem. Vrtimo se v smeri urinega kazalca, dokler se nam ne zavrti. (Začnemo s 3 ponovitvami, maksimalno število ponovitev je 21) Med vrtenjem globoko dihamo.
2. Ležimo na tleh z obrazom obrnjenim proti nebu. Roke stegnjene ležijo ob telesu, dlani so obrnjene navzgor, prsti pa stisnjeni. Ob vdihu dvignemo glavo na prsa, istočasno pa dvignemo zravnane noge. Stopala nog naj bodo v flex položajo (pravokotno na noge). Vaja je učinkovitejša, če nam uspe noge nagniti preko telesa. Noge morajo biti ves čas zravnane. Ob izdihu glavo in noge spustimo na tla.
3. S koleni stojimo na tleh. Roke in dlani položimo na zadnjo stran stegen. Glavo in vrat nagnemo na prsa. Ob vdihu glavo in ramena nagnemo nazaj, z rokami se opiramo na stegna. Ob izdihu se vrnemo v zravnan položaj, glava je na prsih.
4. Sedimo na tleh, noge so zravnane pred nami. Stopala so v flex položaju, rahlo narazen. Roke držimo ob telesu, zravnane. Z rokami si pomagamo ohranjati hrbet zravnan. Glava počiva na prsih. Ob vdihu nagnemo glavo nazaj, noge pa dvignemo tako, da smo v položaju mize. V tem položaju zadržimo dih in napnemo vse telesne mišice. Ob izdihu se vrnemo v prvotni položaj. Sprostimo se in nadaljujemo.
5. Ležimo na tleh, s trebuhom obrnjeni proti tlem. Roke postavimo ob telo in dvignemo trup, glavo nagnemo nazaj. Stopala so v flex poziciji – opiramo se nanje. Ob vdihu se z boki dvignemo v obrnjen V položaj, glavo pa položimo na prsa. Ob izdihu se vrnemo v prvoten položaj.